Na ekološkem vrtu, kjer tla naj ne bi bila nikoli gola, skušamo posnemati naravne vzorce. Tako na primer gozda nikoli nihče ne gnoji, nihče ne puli plevela ali pometa listja (kdove, ali ga še kdo grabi), pa vendar so vse rastline preskrbljene. Vsi odmrli deli rastlin popadajo na tla in kot rahla plast pokrijejo organsko podlago, ki jih majhne živali in mikroorganizmi v tleh spreminjajo v humus in hranljive snovi. Podobno bo tudi zastirka na gredicah, poleg tega, da bo varovala zemljo in življenje v našem vrtu pred vetrom, soncem, dežjem in erozijo, tudi preperevala in bo hrana za organizme, ki proizvajajo humus. Vsak izkušen vrtnar lahko potrdi, da je najboljša zastirka tista, ki je strohnela, vsebuje veliko drobnih delcev, ima vonj po humusu, je vlažna in spominja na kompost.
Dobra zaščita pred pleveli so tudi tako imenovane žive zastirke iz rastlin za zeleno gnojenje, na primer ajda, ozimna rž, facelija … Najbolje jih je posejati na gredice, kjer nekaj mesecev ali tednov še ne bo drugih posevkov ali zasaditev. Kot živo zastirko lahko izkoristimo tudi plevele. Tako na primer kurja črevca (lat. Stellaria media) preprosto pustimo na gredi čez zimo, potem pa »plevel« zgodaj spomladi pripravimo kot solato, ki po okusu spominja na kuhano koruzo.