Zastirka – da ali ne? - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Zastirka – da ali ne?

Dr. Dragan Žnidarčič

Nepokrita tla, ne glede na to, ali je to vrt, greda s cvetjem ali substrat v cvetličnem lončku, se v primerjavi s tistimi, ki smo jih zastrli, hitreje izsušijo in zaplevelijo, po dežju so mazava, pozneje pa se zaskorjijo. Takšna tla niso ogledalo vestnega vrtnarja niti v estetskem niti v praktičnem pogledu.
Da bo zastirka ohranila vlago, moramo gredico prej dobro zaliti.
Da bo zastirka ohranila vlago, moramo gredico prej dobro zaliti.
Na ekološkem vrtu, kjer tla naj ne bi bila nikoli gola, skušamo posnemati naravne vzorce. Tako na primer gozda nikoli nihče ne gnoji, nihče ne puli plevela ali pometa listja (kdove, ali ga še kdo grabi), pa vendar so vse rastline preskrbljene. Vsi odmrli deli rastlin popadajo na tla in kot rahla plast pokrijejo organsko podlago, ki jih majhne živali in mikroorganizmi v tleh spreminjajo v humus in hranljive snovi. Podobno bo tudi zastirka na gredicah, poleg tega, da bo varovala zemljo in življenje v našem vrtu pred vetrom, soncem, dežjem in erozijo, tudi preperevala in bo hrana za organizme, ki proizvajajo humus. Vsak izkušen vrtnar lahko potrdi, da je najboljša zastirka tista, ki je strohnela, vsebuje veliko drobnih delcev, ima vonj po humusu, je vlažna in spominja na kompost.

Dobra zaščita pred pleveli so tudi tako imenovane žive zastirke iz rastlin za zeleno gnojenje, na primer ajda, ozimna rž, facelija … Najbolje jih je posejati na gredice, kjer nekaj mesecev ali tednov še ne bo drugih posevkov ali zasaditev. Kot živo zastirko lahko izkoristimo tudi plevele. Tako na primer kurja črevca (lat. Stellaria media) preprosto pustimo na gredi čez zimo, potem pa »plevel« zgodaj spomladi pripravimo kot solato, ki po okusu spominja na kuhano koruzo.

Kdaj zastiramo

Pravi čas za pripravo gredic, ki jih bomo zastirali in jih ne bomo prekopavali v klasičnem smislu, je jesen, ko pospravimo pridelek. Tako je pred zimo ves vrt zaščiten in pripravljen za novo sezono. Zimske razmere močno poškodujejo tla, če jih zaščitimo z zastirko, pa marsikaj pridobimo, saj zemlja na pomlad ni premočena in zbita in tudi grede so spomladi hitreje na voljo za setev in sajenje. 

Seveda ni nič narobe, če tla začnemo zastirati šele v poletni vročini, ko bo pobran prvi pridelek. Če so bila tla že zastrta, pa bomo zastirko le umaknili in tla pred ponovnim sajenjem ali setvijo samo zrahljali in jih spet prekrili z obnovljeno zastirko.
Živa zastirka iz facelije
Živa zastirka iz facelije
Zastirka iz kamenja in proda skladišč
Zastirka iz kamenja in proda skladišč

Prednosti zastirke

  • blaži temperaturne ekstreme v tleh, tla se tudi bolj enakomerno segrevajo,
  • preprečuje pojav plevelov,
  • ob dolgotrajnem deževju preprečuje blatenje tal,
  • zaradi zmanjšanja izhlapevanja ostanejo tla dalj časa vlažna, tako da se zmanjša potreba po zalivanju,
  • spodbuja delovanje aerobnih mikroorganizmov pri razgradnji organske mase,
  • preprečuje zbijanje tal,
  • ob močnih nalivih preprečuje erozijo tal,
  • tla bogati s hranili,
  • preprečuje napad škodljivcev,
  • z zastirko se izboljša estetski videz vrta.

Možne težave pri zastiranju

  • predebela zastirka lahko pripelje do zadrževanja vlage v predelu korenin in do gnitja korenin, 
  • zaradi gnitja in prenosa glivičnih bolezni se je dobro izogniti neposrednemu stiku zastirke in gojene rastline,
  • deli stebla, ki so prekriti z zastirko, lahko odženejo površinske korenine,
  • nekatere zastirke (npr. pokošena trava ali iglice) lahko izzovejo spremembo kislosti tal,
  • delovanje anaerobnih bakterij ima lahko za posledico neprijeten vonj,
  • pod zastirko lahko poiščejo pribe- žališče voluhar, polži, bramor …
Da bi se temu izognili, uporabljamo ostanke rastlin, ki jih te živali ne marajo. Tako proti polžem natresemo na gredice bezgovo listje, proti voluharjem pa rastline, ki dišijo po limoni.

Splošna priporočila pri zastiranju

Vrsta zastirke Debelina zastirke (v cm) Opomba
drevesno lubje 5-10 Predvsem je uporabno za oblikovanje okrasnih gredic in poti v vrtu. Lubje počasi trohni in mikroorganizmi pri tem trošijo hranila za lastne potrebe. V tem primeru je treba rastline dognojiti z naravnim ekološkim gnojilom na osnovi alg in vitaminov Bio Plantella Vrt. Lubje naj ne bo sveže, temveč uležano, saj smola, ki se izceja iz koščkov lubja iglavcev, lahko škodi rastlinam. Primerno je Plantella dekorativno lubje, ki spodbuja nastajanje humusa
iglice (bor, macesen) 4-8 Znižujejo pH vrednost zemljišča.
pokošena trava 10-15 Po košnji jo najprej osušimo ali pa jo prve dni nekajkrat obrnemo in prerahljamo, da se ne spremeni v sluzasto gmoto neprijetnega vonja. Čeprav pokošena trava ne deluje najbolj dekorativno, pa obogati tla z dušikom.
kompost 4-7 Kompost je hkrati zastirka in gnojilo. Ne privlači polžev, ker se njegova površina hitro presuši in ne vsebuje sveže hrane. Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo. Po potrebi pa zastirko iz komposta prekrijemo z drugo zastirko, da bo kompost tako ostal vlažen in biološko aktiven. Kompost je dobrodošel tudi jeseni po pobiranju pridelkov, da zavarujemo tla pred zimsko degradacijo.
slama 5-10 Zaradi boljšega prekrivanja tal slamo čim bolj zdrobimo. Predvsem spomladi je zbiralnik toplote. Če v njej najdejo skrivališče polži, ji dodamo liste praproti ali vratiča.
seno 5-10 Bodimo pozorni, da seno ni pretirano bogato s semeni plevelov. Zastirka iz sena se ne sme dotikati stebel rastlin, da ne privablja glodavcev
žagovina 5-10 Paziti moramo, da žagovina ne vsebuje odpadnega motornega olja.
drobljeno listje 3-5 Iz odpadlega listja lahko pripravimo zastirko z običajnim sesalcem in drobilcem listja. Iz listja nastane nekoliko kiselkast humus, ki je primeren predvsem za jagodičevje
časopisni papir do 1 cm V vetrovnem vremenu lahko nastopijo težave. Časopis običajno kombiniramo s pokošeno travo.
Za komentiranje se prijavite