Ozelenitev brežin - Klub Gaia

Ozelenitev brežin

Andreja Pogačar Špenko, univ. dipl. ing. agr.

Bivanjski vrt predstavlja človeku svet v malem. Vanj želimo zajeti čim večjo pestrost, ki nam jo narava lahko ponudi. Med zaželene popestritve sodi tudi razgiban relief, ki ga v vrtu najlaže dosežemo z oblikovanjem brežin. Hišam, pomaknjenim v breg, je to naravno dano, vendar so te brežine nemalokrat zelo strme, zato je treba z njimi primerno rokovati, saj nam v nasprotnem primeru lahko celo zagrenijo življenje.
Pri velikih naklonih se je potrebno pred ozelenjevanjem pogovoriti s strokovnjakom o morebitnem plazenju terena in posledično o gradbenih dopolnitvah, s katerimi se izogne neljubim posledicam. Rastline žal nimajo te moči, da bi ustavile plazenje, lahko samo delno pomagajo,
Brežina, prekrita s tepihom iz homulic (Sedum).
Strme predele se lahko obloži tudi s skalami, kjer pa brez gradbenih posegov ne gre. Pri izvedbi točkovno oblikujemo sadilna mesta, ki jih kasneje tudi zasadimo.

Dejavniki, ki sooblikujejo zasaditve

  • Geološka osnova: ilovica, prodnata zemlja, gozdna zemlja in ali je že utrjena ali na novo urejena in obstaja večja nevarnost plazenja.
  • Naklon: določa, kakšno rastlinsko maso še lahko vzdrži; prekrovne rastline, višje grmovnice ali tudi nižja drevesa z razvejanim koreninskim sistemom. Naklon tudi pogojuje, s čim prekriti tla: s kokosovimi vlakni, ali pa kot zastirka zadostuje lubje.
  • Lega: sončna ali senčna.
  • Položaj v vrtu: ali je pod hišo in se pričakuje, da zasaditev ne bo omejevala pogleda ali je nad hišo.
  • Vloga v vrtu: lahko služi le kot popestritev ali pa se z njeno pomočjo želimo ograditi od zunanjega sveta.
Brežina je gosto zasajena s prekrovnimi rastlinami, mestoma pa za poživitev iz podlage izstopijo grmi.
Spodnja brežina je prekrita s kokosovimi vlakni, zgornja milejša, pa s sekanci.

Brežine urejamo na več načinov

  • Lahko jih gosto zasadimo s prekrovnimi rastlinami, ki imajo ob sajenju čim manjšo koreninsko grudo, tako, da čim manj ranimo brežino. Gosta zasaditev preprečuje erozijo kot tudi zapleveljenost.
  • Brežine, ki smo jih namenili prekriti s kokosovimi vlakni, zasajamo bolj na redko, ker tako čim manj poškodujemo tkanino. Tudi tu je priporočljivo, da ima sadilni material čim manjše koreninske grudice in je rez vlaken čim manjši. Kljub temu da rastline posadimo v zemljo, je treba vlakna še dodatno pritrditi v podlago.
  • Problematične strme brežine se lahko ozelenijo s polaganjem tepihov iz homulic - Sedum, pri čemer je treba paziti, da se jih na primeren način pritrdi na podlago, drugače nam jih lahko prvi dež odplakne.
  • V brežine lahko vgradimo različne gradbene elemente, kot so: škarpniki, skale, tramovi... Ti služijo tako za utrditev brežin, kot nenazadnje tudi za njeno vizualno oplemenitenje.
Pri izredno strmih brežinah lahko s kaskadami pridobimo rastiščni prostor za katere koli rastline.
Terasasto urejeno brežino je potrebno mestoma krepko učvrstiti, kljub temu da je že utrjena, saj gosti koreninski splet zelišč sam po sebi ni dovolj.

Priprava rastišča

Kot je bilo že omenjeno, mora biti naš poseg v brežino čim manjši, lahko bi rekli točkoven. Priprava rastišča tako praktično ni mogoča, zato se poslužimo dognojevanja z mineralnimi ali organskimi gnojili, odvisno od letnega časa. Rastlinski izbor za ozelenjevanje brežin je zelo širok, podreja pa se tipu brežine. Pri mešanih zasaditvah ne smemo prepustiti nasada samemu sebi, ker bi prišlo do neurejenega videza, ampak vsaj enkrat na leto krepko nabrusimo škarje in jih uredimo.
Namig za lažjo izbiro rastlin po skupinah
manjše brežine blazinaste trajnice: nageljčki (Dianthus), repnjak ( Arabis), plamenka (Phlox), grenik (Iberis)… ali nizke trajnice s šopasto rastjo in koreninskim sistemom: mačja meta (Nepeta), maslenice (Hemerocallis), misurski svetlin (Oenothera), okrasne trave (Carex, Pennisetum, Festuca)
ekstremno strme brežine rastlinski tepihi iz homulic (Sedum)
večje površine
nizke prekrovne rastline panešpljica (Cotoneaster), kosteničevje (Lonicera),
medvejka (Spiraea), stefanandra (Stephanandra),
petoprstnik (Potentilla), ruševje (Pinus), brinje (Juniperus)…
vzpenjalke bršljan ( Hedera), plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris)
višji grmi javor (Acer), leska (Corylus), brogovite (Viburnum)
skupinska višja zasaditev dren (Cornus), metuljnik (Buddleja), mešičkar (Physocarpus),
lovorikovec (Prunus)…
Za komentiranje se prijavite