Priprava tal je osnova za uspešno vrtnarjenje, zato je zelo pomembno, kako se je lotimo. Napake pri tem opravilu lahko močno vplivajo na vsa naslednja opravila, predvsem pa na težave pri kaljenju semen, rasti in razvoju rastlin, na rastlinah pa se lahko odražajo tudi kot pomanjkanje ali presežek hranil, različnih fizioloških boleznih in tudi večji občutljivosti na napad bolezni in škodljivcev. To vse pa seveda zmanjšuje količino in kakovost našega pridelka.
1. Ugotovimo tip prsti
Prst je sestavljena iz različno velikih delcev, ki jih v grobem sestavljajo: pesek (premer delcev 2 - 0,02 mm), melj ( premer: 0,02 – 0,002 mm) in glina (premer manjši od 0,002 mm). Če želimo vsaj približno vedeti, kakšno prst imamo, lahko naredimo hitri preizkus tako, da v dlan vzamemo nekaj prsti, jo navlažimo in poskusimo oblikovati svaljek.
Glede na vrsto tal zemljo tudi obdelujemo. Glinena tla je praviloma potrebno jeseni prekopati, da tla preko zime pomrznejo in razpadejo v drobno grudičasto strukturo. Prsti jeseni dodamo
Plantella Biovit, kamninsko moko, ki omogoča, da se prst sčasoma izboljša in postane bolj prepustna za vodo in hranila, obenem pa povečuje tudi dostopnost za zrak.
Organska snov v obliki kakovostnega organskega gnojila
Plantella Organik bo ravno tako vplivala na izboljšanje težkih tal, saj bo povečala prostor med delci in preprečevala nastanek preveč zbitih tal.
Peščenih tal ni potrebno prekopavati, lahko počakamo do pomladi in jih takrat samo globlje prerahljamo. Nujno pa potrebujejo precej kakovostne organske snovi, saj le-ta povečuje sposobnost zadrževanja vode in hranilnih snovi. Tekstura prsti je pomembna tudi pri ukrepih za zmanjševanje kislosti tal. Peščena tla npr. ne prenesejo večjih odmerkov sredstev za apnenje tal, ilovnata tla pa imajo navadno dovolj veliko zalogo apna.
2. Ne delajmo na mokri zemlji
Obdelovanje in hoja po mokri zemlji tla zbijejo, jim uničijo strukturo, škodijo mikroorganizmom in iztiskajo zrak iz tal, ki je potreben za živa bitja. Zemljo lahko obdelujemo šele takrat, ko se prst ne prijemlje za orodje in naše čevlje. Najtežje izberemo čas za obdelavo težkih glinenih tal. Kadar so ta presuha, so trda in razpokajo, kadar pa so premokra, se oprijemljejo orodja in jih ni možno obdelovati. Mokra zemlja je namreč mazava. Malo lažje je obdelovanje peščenih tal, saj se peščena prst po dežju hitro posuši, pa tudi v suhem vremenu je ni težko obdelovati.
3. Apnimo glede na pH
Kislost tal je zelo pomembna za pridelovanje rastlin. Določa jo pH vrednost. Primeren pH zagotavlja optimalno dostopnost hranil. V preveč kislih ali preveč bazičnih tleh je rastlinam dostopnih manj hranil. V Sloveniji je samo približno tretjina kmetijskih zemljišč prekislih, zato je apnenje tal kar na pamet velikokrat neupravičeno ali celo škodljivo. Presežek apna lahko povzroči poškodbe, ki jih zelo težko popravimo. V tleh nastane močna alkalna reakcija, zaradi katere se v prsti vežejo pomembni mikroelementi in tudi fosforna kislina. Te snovi postanejo za rastline nedostopne, nastanejo znaki fizioloških bolezni in pomanjkanje. Močno gnojenje s kalcijem v začetku močno pospeši rast, zaradi povečane presnove pa je večja tudi poraba humusa.
Na kislih tleh avtohtono uspevajo kislica, mah, preslica, jetičnik, šaš, zlatica, borovnice, brusnice, vresje in tudi marjetice.
Vsekakor je smiselno pred pripravo tal preveriti kislost, kar lahko preprosto naredimo z lakmusovimi papirčki, destilirano vodo in plastičnim kozarčkom. Tla z nizkim pH izboljšamo s sredstvom za zmanjševanje kislosti
Plantella Kalcivit.
V lonček natrosimo zemljo
Dodamo destilirano vodo in premešamo
PH- pomerimo z lakmusovim papirčkom
Odčitamo vrednost - v tem primeru so tla očitno prekisla
4. Plantella Kalcivit uporabimo jeseni
Sredstev za apnenje tal nikoli ne dodajajmo v tla istočasno z organskimi gnojili. Ob tem nastane amonijak, ki deluje tako, da se dušik iz zemlje sprošča v zrak, torej ga izgubljamo. Najbolje je, da sredstvo proti kislosti dodamo jeseni, organsko gnojilo pa spomladi.
5. Upoštevajmo navodila za gnojenje
Pravilne količine gnojil so preverjene s številnimi poskusi in zagotavljajo optimalno preskrbo rastlin. Ob manjši količini lahko rastline trpijo pomanjkanje, preveč gnojila pa je neekonomično in škodljivo.
6. Izberimo gnojilo z veliko organske snovi
Količina oz. vsebnost organske in suhe snovi v gnojilu sta najpomembnejša podatka, ki jih moramo upoštevati pri nakupu organskih gnojil. Kvalitetno organsko gnojilo ima več kot 60 % organske snovi in čim več suhe snovi.
7. Gnojimo le glede na potrebe vrtnin
Pri gojenju vrtnin upoštevamo načela kolobarja, kar pomeni, da razdelimo vrt na poljine, navadno tri ali štiri glede na vrtnine, ki jih bomo tam sadili. Na prvi poljini sadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil, na zadnji pa tiste, ki hranil praktično ne potrebujejo. V skladu s tem je potrebno poljine tudi pripraviti. Prvo poljino gnojimo s polno količino organskega gnojila, drugo s polovično, tretjo s četrtino in zadnje ne gnojimo.
Ali veste?
Večina rastlin najbolje uspeva v tleh s PH vrednostjo 6,5. Večjo kislost tal prenesejo: endivja, jajčevci, korenje, redkev, lubenica, krompir, česen in zelena, medtem ko so na bazična tla odporni: beluši, cvetača, čebula, rdeča pesa, zelena, kumare, melone in por.
Preprosta ocena tipa prsti
- Če svaljka ne moremo oblikovati, pomeni, da je osnova prsti pesek
- Če se pri oblikovanju tvorijo posamezni skupki prsti, imamo opravka s peščeno ilovico
- Če se svaljek oblikuje, vendar drobi, je naša prst ilovica
- Če uspemo lepo oblikovati svaljek, ko pa ga poskusimo združiti v kroglo, ta takoj razpade, je naša prst meljasta ilovica
- Kadar svaljek lahko oblikujemo, krogla pa nekoliko razpada, gre za glinasto ilovico
- Kadar lepo oblikujemo svaljek in kroglo, imamo precej glineno zemljo
|
Nasvet
Plantella Biovit je kombinacija bentonitne in zeolitne kamninske moke, ki izboljša lastnosti tal ter s tem prepreči izpiranje hranil, rahlja tla in omogoča lažje kroženje zraka in vode.
Za največji uspeh uporabite:
Učinkovito sredstvo za izboljševanje lastnosti tal, primerno za vse rastline.
Sredstvo za odpravljanje kislosti tal.
Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.