Užitek hoje po zelenici - Klub Gaia

Užitek hoje po zelenici

Modest Motaln, inž. hort

Nič ni lepšega kot na domačem vrtu bosonog postopati po trati. Pa je hoja po trati vedno v užitek? V rosi in po padavinah tudi največjim vrtnim navdušencem pojenja veselje. Zato je na vseh občasno močno prehodnih delih vrta dobro razmisliti o rešitvah za hojo po zeleni preprogi.
Prednost zasaditve file je obilno cvetenje, ki ga pri običajni trati ni.
Prednost zasaditve file je obilno cvetenje, ki ga pri običajni trati ni.
Trato označujemo za osnovno prvino oblikovanja vrta. Uporabna je tudi kot občasno pohodna površina. Težava je, ko postane preveč shojena, steptana trata in zbita zemljina.

Poti med trato

Največkrat se v vrtu soočimo s potmi iz peska, tlakovcev ali lesa. V večjih vrtovih so poti sicer dobrodošle, vendar naj ne bodo same sebi namen. Smiselno naj povezujejo elemente v našem okrasnem vrtu oziroma prostoru, ki ga urejamo. Določajo tudi smer in hitrost gibanja, usmerjajo poglede, največkrat pa poti lahko dodajo poudarek oblikovni zasnovi prostora. Pri izdelavi poti moramo poskrbeti tudi za to, da se bo uporabnik lahko po njej sprehajal varno in udobno.

Premislek pred izvedbo

Večkrat se na vrtu za smer poti in hoje po trati odločimo prehitro in nepremišljeno. Čeprav se pot zdi oblikovno zanimiva, ni nujno, da je tudi funkcionalna. Vsi poznamo bližnjice, ki nenadoma nastanejo ob takih poteh. Zato, preden začnemo z izvedbo, temeljito premislimo in našim potem, ki so lahko kot celota ali pa v obliki presledkastih plošč, določimo funkcijo. Ob občasni hoji, to je dvakrat mesečno, po isti površini ni smiselna gradnja poti v kakršnikoli obliki. Za vsakodnevno večkratno postopanje po istih delih prostora je prava izbira pot kot celota, za nekajkratno hojo pa so za oko in naš žep bolj privlačne rešitve.
Prej (levo) in potem (desno)
Prej (levo) in potem (desno)
Pokrovni timijan (Thymus sorte)
Pokrovni timijan (Thymus sorte)

Rešitve za občasno hojo po trati

Za občasno hojo so dobra rešitev presledkaste plošče, ki jih namestimo med trato. Tako ohranimo videz zelene preproge kot celote, hkrati pa bolj ali manj zabrisano nakažemo smer hoje. Presledkaste plošče poznamo v različnih izvedbah, največkrat so betonske.

Pravilo pri postavitvi, ki ga upoštevamo, je dolžina našega koraka. Največkrat je ta med 55 in 63 cm. Tako postavimo presledkaste plošče v razdalji našega povprečnega koraka, merjeno od sredine ene na sredino druge plošče. Pri prestopalnih kamnih je razdaljo nekoliko težje določiti, izbiramo podobno velike, da bo taka pot poleg funkcionalne vrednosti imela tudi estetsko. Zmanjšana ali povečana dolžina med posamezno ploščo oz. kamnom ali lesenim čokom bo prinesla gaženje tratne površine, saj se bo naš tretji ali četrti korak že zalomil.

Materiali za izvedbo zabrisanih poti

Pri materialih imamo širok spekter izbire za prestopalne elemente. Največkrat se pojavljajo betonske plošče, ki so precej standardnih oblik in dimenzij, vendar se na trgu pojavlja vse več novih izvedb. Beton deluje sicer hladno na pogled, prav tako na otip, vendar predstavlja v trati odličen kontrast med teksturo žive in nežive površine. Za še več teksturnih vzorcev poskrbijo neobdelani lomljeni kamni, ki dodajo pridih patine ali modernosti, odvisno od tega v kakšen vrt ga vključimo. Obdelan in brušen kamen pa lahko doda eleganco. Toplino in domačnost doda opeka ali leseni čoki, pri katerih je življenjska doba v primerjavi z betonom, kamnom ali opeko bistveno krajša.

Pri izvedbi položimo kamen, ploščo ali drug prestopalni element na trato, ga z apnom zarišemo in odrežemo travno rušo, za trdno postavitev pa moramo izkopati zemljino v globini deset centimetrov, na katero položimo filc in zasujemo s finim gramozom, ki ga tudi utrdimo.

Nadomestek trate – rastline za gaženje

V primerih, kjer imamo občasno suha rastišča ali kjer iz drugih razlogov trata ne uspeva (zlasti ob robnikih in temeljih), lahko kot nadomestek trate zasadimo nizke zelnate trajnice, ki so na občasno gaženje neobčutljive, njihova višina pa spominja na pravkar pokošeno trato. Izbor takih rastlin je relativno ozek, a gotovo dovolj pester za različne namene in učinke.

Top 5 rastlin za občasno gaženje in nadomeščanje trate:

Pokrovni timijan (Thymus sorte)
Pokrovni timijan (Thymus sorte)
  1. Pokrovni timijan (Thymus sorte) je ena izmed najbolj odpornih rastlin na gaženje, prenaša zelo sušna rastišča in doseže višino 3-5 cm (npr. Thymus praceox ali Thymus serpyllum 'Coccineum Minor'), glede osončenosti pa skoraj ni omejitev: polno sonce ali polsenca.
  2. Paronicija (Paronychia capela) velja za izjemno gosto raščavo pokrovnico, ki ji dnevno gaženje ne pride do živega, prav tako ljubi sušna rastišča, v višno zraste 3 cm na popolnem soncu ali polsenci.
  3. Pritlikava japonska šmarnica (Ophiopogon japonica 'Minor') je dobra izbira, če želimo imeti rastlino, podobno široki trati. Rada ima normalno preskrbljena vrtna tla, doseže višino 5 cm v popolni senci ali na polnem soncu.
  4. Fila (Phylla nodiflora var. rosea) je glede na namen nekoliko višja, saj zraste do 10 cm, prenaša sušo, sadimo jo lahko v senco ali na sonce.
  5. Homulice (Sedum sorte) so izbira za občasno gaženje, višina je odvisna od vrste in sorte, ljubijo sušno rastišče, sadimo pa jih na popolno sonce do polsence.
Za komentiranje se prijavite