Čas je za krompir

Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura preseže 8 ^oC. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V osrednjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 ^oC, v vzhodni in južni Sloveniji ter posebej še na Primorskem pa nekoliko prej.

Priprava tal za sajenje krompirja

Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Jesensko gnojenje z dobro uležanim hlevskim gnojem krompirju godi, saj z njim dodajamo tudi mikroelemente ter zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili. Za gnojenje seveda lahko uporabimo tudi kvalitetno organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik K, z dodatkom naravnega kalija, ki ga krompir nujno rabi za lepe gomolje. Pred saditvijo tla globoko zrahljamo, da omogočimo hitro rast in oblikovanje gomoljev.

Ali ste vedeli?

Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, vendar le v primeru, ko je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo.

Predpriprava gomoljev

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo, in sicer predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Priporočamo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in tistih, ki imajo počasno začetno rast.

Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 20 ^oC.

Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte - nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodne sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah. Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Pri ročni saditvi so kaliči lahko veliki do 2 centimetra.

Sajenje krompirja

Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Če sadimo plitvo, je debelina plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm, pri srednje globokem sajenju od 2 do 5 cm in pri globokem sajenju več kot 5 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje, ki so fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo gomolje globoko. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene. Srednje globoko sadimo krompir na bolj sušnih legah, na plitvejših tleh, pri manjši medvrstni razdalji in pri sortah, ki nastavljajo gomolje plitvo.

Na splošno velja: Čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Na nagnjenih predelih tla obdelujemo in sadimo krompir prečno na nagib, da preprečimo odtekanje vode in erozijo.

Gostota sajenja

Posebno pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) opažamo, da sadijo krompir pregosto. Zato kupijo več semena kot je potrebno, pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter debeline semena, pa vendarle veljajo neka osnovna pravila določanja gostote saditve.

Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 25 kg semena na 100 m². Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čim večja, vsaj 60 cm pri zgodnjih sortah in 70 cm pri poznih sortah.

Kolobar

Za uspešno pridelovanje krompirja je kakovostna saditev zelo pomembna, ne smemo pa pozabiti na kolobar. Ta mora biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, torej da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Le tako se bomo izognili zmanjšanju pridelka, pa tudi zmanjšali nevarnost za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh.

Preverite več o dobrih in slabih sosedih in koristnih rastlinah v Plantellini tabeli >>>

Zaščitimo krompir pred strunami

Pri gojenju krompirja se srečujemo s težavami, med katerimi so strune zagotovo med najpogostejšimi. Škodo povzročajo tudi korenju, repi, različnim gomoljem in koreninam, kar je dobro znano marsikateremu vrtnarju. Vendar pa se znebiti teh nadlog ni preprosto. Za učinkovito zatiranje strun sta potrebna dolgotrajna vztrajnost in potrpežljivost.

Zaščitite svoj krompir pred strunami z novo vabo Bio Plantella Stop strune , ki prinaša dolgotrajno in okolju ter ljudem prijazno rešitev proti strunam. V pokrov vabe namestimo ampulo s feromonom. Pozor – ampule nikoli ne odpiramo!

Vabo zakopljemo do navoja na vrt. Feromon – spolni hormon – v ampuli privablja odrasle samčke hrošča pokalice v vabo. Ker pa so hrošči slabi letalci, iz vabe ne morejo izleteti. S tem preprečimo nastanek nove generacije ličink – strun. Rešitev pa ni tako preprosta, saj ima hrošč dolg razvojni krog. Ličinke potrebujejo za razvoj od jajčeca do levitve v odraslega osebka več let, običajno med 3 in 5 leti. Zato bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, ki pa nam bodo še vedno delale škodo. Zanje se poslužujmo postavljanja prerezanih jabolk, itd.

Ena vaba zadostuje za celoten vrt, feromon v vabi pa deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo Bio Plantella Stop strune Feromonsko vabo. Vaba je preprosta za uporabo in brez vsebnosti insekticidov.