Dišeče grmovnice pozimi - Klub Gaia

Dišeče grmovnice pozimi

Meta Šepic, dipl. inž. agr. in hort.

Pozimi nas navdušuje predvsem belina snega, geometrija striženih živic in v ivje vklesane teksture rastlin. Lahko pa uživamo tudi v omamnih vonjavah pozimi cvetočih grmovnic. Nekatere med njimi s cvetenjem začnejo že konec novembra, pogosto pa cvetijo vse do prvih marčnih toplih dni. Čeprav so njihovi cvetovi majhni, s svojimi živimi barvami in vonjem dobro oskrbijo redke opraševalce.
Večino leta so le zelene grmovnice brez posebnosti, nezahtevne za vzgojo. Svoje prave barve in vonjave pa pokažejo s prvimi res hladnimi dnevi v letu. Ker jih večina cveti na listopadnih poganjkih, jih za boljši kontrast sadimo v družbo zimzelenih rastlin in iglavcev. Da jih imamo pozimi blizu, in tako lahko večkrat uživamo v njihovem omamnem vonju, jih pogosto sadimo v bližino hiš, nekatere tudi v lonce na balkonih. Poleg zimskega cvetenja te grme odlikujejo tudi izrazite jesenske barve.

Nepozebnik - Hamamelis

Nepozebniki so precej veliki grmi ali manjša drevesa, ki lahko zrastejo 3 - 7 m, so veliko širši kot so visoki. Osnovne vrste nepozebnikov cvetijo rumeno, v vsakem cvetu so štirje cvetni lističi kot podolgovati trakci. Nekdaj uporabne zdravilne rastline danes gojimo predvsem kot okrasne, proti mrazu odporni cvetovi so poleg osnovnih rumenih na izbranih sortah tudi rdečih in oranžnih odtenkov. Potrebujejo sončno do polsenčno rastišče in dobro odcedna tla. Sadimo jih v kombinacije z iglavci, saj jim ustreza rahlo kislo rastišče in kot ozadje, da drobni cvetovi pridejo do izraza na neolistanih grmih. Čeprav so nepozebniki velike grmovnice, jih tudi v manjšem vrtu lahko vzdržujemo z redno letno rezjo, ki jo opravimo po cvetenju.
Hamamelis ali nepozebnik sadimo v družbo iglavcev, saj mu ugajajo rahlo kisla tla, drobne cvetove pa tako lažje opazimo.
Zimski cvet je velika, močno rastoča grmovnica, z nežnimi rumenimi cvetovi s škrlatno sredino. Najraje jo sadimo v bližino hiše, saj tako lahko najlažje uživamo v omamnih vonjavah
Zimski cvet je velika, močno rastoča grmovnica, z nežnimi rumenimi cvetovi s škrlatno sredino. Najraje jo sadimo v bližino hiše, saj tako lahko najlažje uživamo v omamnih vonjavah

Zimski cvet - Chimonanthus praecox

Dišeči cvetovi zimskega cveta so nekoliko občutljivi na zelo nizke temperature in lahko pomrznejo, zato zanj izberemo rastišče v zavetni legi – ob zidovih, obrnjenih proti jugu in zahodu. Rastišče naj bo svetlo in sončno, rodovitno in dobro odcedno. Zimski cvet cveti na neolistanih vejah, ki se jih včasih tudi pozimi še drži kakšen velik, podolgovat, hrapav list. Cvetovi so rumeni s škrlatno sredino. Zraste v veliko, več debelno grmovnico. Če v vrtu nimamo dovolj prostora, ga lahko vzgojimo na deblu. Pustimo en glavni poganjek in na višini 80 cm oblikujemo krošnjo. Na ta način lahko izkoristimo tudi prostor pod krošnjo za zasaditev zimzelenih pokrovnih trajnic in spomladi cvetočih čebulic. Poleg osnovne vrste je na voljo tudi nekaj sort, ki imajo v cvetu rumeno sredino.

Kosteničevje - Lonicera xylosteum

V vrtovih je to ena izmed zapostavljenih vrst kosteničevja, ki s svojo zimsko nišo omamnega cvetenja dopolni svoje poleti cvetoče in dišeče sorodnice. Grm je visok in širok 2,5 m, listopaden, vendar v mnogih primerih obdrži listje tudi čez zimo. Cveti svetlo rumeno na stranskih brstih, vonj je opojen in diši že na daleč. Zaradi krempljaste oblike cvetov se ga drži tudi ime 'kozji parkeljci'. Za gojenje je nezahteven, za nenehno cvetenje pa je priporočljivo redno pomlajevanje, ki ga vedno izvajamo po cvetenju.
Pozimi cvetoča lonicera diši omamno.

Dišeča brogovita - Viburnum bodnantense 'Dawn'

Velik, pokončno rastoč grm, ki v višino zraste do 3 m. Jajčasti in nazobčani temno zeleni listi so v mladosti bronasti. Znani so tudi po zanimivi jesenski barvi. Do konca jeseni se razvijejo klobučasta socvetja dišečih cevastih belo-roza cvetov. Iz njih se razvijejo lepi plodovi. Za gojenje izberemo sončno do polsenčno rastišče in ne preveč suha tla. Po cvetenju zredčimo, odstranimo nekaj, vendar nikoli več kot eno tretjino starejših poganjkov.
Viburnum bodnantense 'Dawn' je pozimi cvetoča brogovita, ki ima tudi zanimive liste in okrasne plodove.
Viburnum bodnantense 'Dawn' je pozimi cvetoča brogovita, ki ima tudi zanimive liste in okrasne plodove.
Dišeči pušpan je po krivici zapostavljena pušpanova sorodnica, ki bi jo lahko bolj pogosto videvali na vrtovih. Primerna je tudi za gojenje v posodah.
Dišeči pušpan je po krivici zapostavljena pušpanova sorodnica, ki bi jo lahko bolj pogosto videvali na vrtovih. Primerna je tudi za gojenje v posodah.

Sarkokoka ali dišeči pušpan - Sarcococca confusa

Sarkokoka je sorodnica pušpana, lahko bi rekli, da je njegova manjša, lepša in dišeča sestrična. Precej neznana grmovnica, ki bi ji z lahkoto namenili katerikoli kotiček v vrtu. Za gojenje je popolnoma nezahtevna, uspeva v vseh tipih tal, na vlažnem ali na suhem, na soncu, pa tudi v popolni senci. Nekaj vrst je na voljo, vse so do en meter visoke zimzelene grmovnice s pološčenimi zelenimi listi in svetlečimi črnimi plodovi. Ker cvetijo v času okoli božiča, jim ponekod pravijo božični pušpan. Primeren je tudi za gojenje v posodah. V zasaditvah se lepo kombinira s telohi in žafrani.

Zimski jasmin - Jasminum nudiflorum

Zimski jasmin je manjša grmovnica z zelenimi poleglimi poganjki in dišečimi majhnimi rumenimi cvetovi. Majhni, iz treh delov sestavljeni lističi, se razvijejo na poganjkih šele, ko odcveti. Je odporna in za gojenje nezahtevna grmovnica. Največkrat jo sadimo na škarpe ali v betonska korita. Rada ima sončna do polsenčna mesta. Za zdravo gosto razrast jo vsako leto po cvetenju porežemo. Polegle poganjke lahko razmnožujemo z metodo grobanja.
Zimski jasmin namesto zelenih listov pozimi ponudi polegle zelene poganjke z redkimi majhnimi, a dišečimi rumenimi cvetovi.
Zimski jasmin namesto zelenih listov pozimi ponudi polegle zelene poganjke z redkimi majhnimi, a dišečimi rumenimi cvetovi.

Razmnoževanje

Vse naštete pozimi cvetoče vrste grmovnic lahko razmnožujemo jeseni s semeni, sorte pa poleti z neolesenelimi potaknjenci. Nekatere sorte nepozebnikov pozimi cepimo na posejane podlage. Pri gojenju cepljenih sadik nepozebnikov se zgodi, da začnejo novi poganjki odganjati iz koreninskega dela. Te moramo redno odstranjevati, sicer prevzamejo vodilno rast.
Za komentiranje se prijavite