Najpogosteje jo srečamo pod domačim imenom 'graviola', latinsko Annona muricata. Iz latinščine izpeljano rodovno ime Annona v prevodu pomeni "letni obrod". Nanaša se na lastnost vseh rodov z istim imenom, ki vsako leto dajejo obilen pridelek. Od več kot 60 vrst s tem imenom je A. muricata najbolj tropska, z največjimi plodovi ter edina, katere plodovi se dobro skladiščijo in so primerni za predelavo.
Izredno zdravilna
Njeno prvotno domovanje so tropi, tropski predeli centralne Amerike. Že južnoameriški Indijanci so poznali njene čudežne lastnosti. Uporabljali so jo v prehrani, pa tudi kot zdravilo za mnoge tegobe. Danes je pogosto gojena vrsta po večjem delu osrednje in južne Amerike, gojijo jo tudi v Afriki in v tropskih delih Azije. Je manjše drevo, mladi poganjki so tipično dlakavi. Ima velike, gladke, svetleče, podolgovato jajčaste temno zelene lise in rumene cvetove, ki lahko zacvetijo kjerkoli na drevesu. Plodovi so zeleni, bodičasti, jajčaste oblike, lahko do 30 cm dolgi. Sočna notranjost je bela, kiselkastega okusa in aromatična. Sočna notranjost je užitna, bogata z vitamini C, B, kalijem in fosforjem. Semena so velika, črna, vsebujejo veliko magnezija in kalija. Graviola je danes znana predvsem zaradi mnogih znanstvenih raziskav, ki dokazujejo njeno ugodno delovanje pri zdravljenju rakavih obolenj. Njene zdravilne učinkovine sestavljajo zelo dolg seznam. Listi in semena imajo preizkušeno insekticidno delovanje. Cvetni popki se uporabljajo v poparkih pri prehladih in pljučnih boleznih. Zeleno lubje zaustavlja krvavitve. Najbolj zanimiva, ne pa tudi znanstveno preizkušena metoda, je zdravljenje mačka. Nekaj svežih listov in par kapljic limete namočimo v vodi, premešamo, popijemo. Napitek, ki ima pomirjujoč in uspavalen učinek, menda v trenutku strezni človeka.