Gospe med češnjami

Okrasne češnje, ki se spomladi silno razkošno oblečejo v cvetje, so razvili Japonci. Cvetoče češnje hodijo vsako pomlad gledat že od osmega stoletja naprej. Zanje je cvetoča češnja prispodoba minljive lepote in človeškega življenja na sploh. Japonski vrtnarji so razvili na stotine okrasnih različkov lepotnih češenj, od katerih jih nekaj deset sadimo tudi zahodnjaki na svojih vrtovih. Večina okrasnih češenj ne rodi plodov, njihovo edino poslanstvo sta lepota in blagi vonj v času cvetenja.

Pri Japoncih je čas cvetenja češenj tradicionalni ljudski praznik, imenovan hanami. Staro in mlado gre takrat v parke pod cvetoče češnje. Vzamejo dopust in se z družino in prijatelji odpravijo doživljat cvetoče češnje. S seboj vzamejo košaro s hrano in pijačo ter pod češnjami priredijo piknik. Že ob desetih dopoldne se veselica razživi. Pogovarjajo se, se smejijo, pojejo in igrajo na glasbila. Da je bolj veselo, si nekateri nadenejo maske, da zabavajo še druge. Zelo bučno je, ker na veliko točijo in pijejo riževo vino. Japonska je razpotegnjena dežela. Ko je na južnih otokih pomlad, je na severnih še zima. Hkrati s pomladjo se čez otoke proti severu počasi širi val cvetenja češenj. Po radiu in na televiziji pri poročilih vsak dan povedo, v katerih krajih so češnje tiste dni najlepše. Na to opozarjajo časopisi in oglasi na avtobusih ter na podzemni železnici. Turisti z vse Japonske se zgrinjajo tja, kjer cvetijo češnje. Oblegajo parke v mestih in ob starih trdnjavah ter svetiščih. Najznamenitejši je park v Sekoji, kjer raste 10.000 češnjevih dreves. »Češnjeva napoved« je zelo podrobna. Ljudi natančno obveščajo, kje se popki napenjajo, kje se razpirajo, kje so odprti in kje se cvetovi obletavajo. Pravijo, da se skupaj s češnjami razcvetijo tudi Japonci. Postanejo bolj vedri in prešerni kot kdaj koli v letu. Ko češnje odcvetijo, se nenadoma zresnijo in spet trdo delajo od jutra do večera.

Večina sort je vzgojenih iz vrste Prunus serrulata in nosijo originalna imena, zapisana v zahodnem črkopisu. Za majhne vrtove je najprimernejša sorta 'Amanogawa'. Za mlada drevesa je značilna ozka stebrasta rast, ki jo z ustreznim obrezovanjem lahko trajno ohranimo ozko. Če ne obvladamo žagice in se nam veje smilijo, se bo pač drevo razširilo. Cveti svetlo rožnato s polnjenimi cvetki, ki tudi prijetno dišijo. Drugič v letu ta okrasna češnja izstopi jeseni, ko se ji listi oranžno in rdeče obarvajo.

Ob sorti 'Amanogawa' je pri nas druga najbolj razširjena sorta 'Kanzan'. Ima močno polnjene cvetove temno rožnate barve. Na mladih drevesih veje rastejo strmo navzgor, tako ima krošnja obliko lijaka. Kasneje se drevo razširi, zato je primerno za večje vrtove. Tudi 'Kanzan' pozna jesensko obarvanje, ki pa ne seže čez oranžno do rdeče, kot je to pri opisani stebrasti sakuri.

Tretja okrasna češnja, ki je pri nas vedno naprodaj, je povešava sakura – sorta 'Kiku-Shidare-Zakura'. Cvetove ima svetlo rožnate in vrstnate. V mladosti je izrazito ljubka zaradi cvetočih vej, ki jih v loku spušča proti tlom. Vendar iz malega raste veliko in po nekaj deset letih bo visoka in široka deset metrov.

Zato še enkrat svetujem: okrasne češnje omejujte sproti, vsako leto ali vsaj vsako tretje leto. A pri češnji se ne sme videti, da je obrezana, saj bi to oskrunilo edino bogastvo, ki ga nosi v sebi – lepoto.