Okrasne češnje, ki se spomladi silno razkošno oblečejo v cvetje, so razvili Japonci. Cvetoče češnje hodijo vsako pomlad gledat že od osmega stoletja naprej. Zanje je cvetoča češnja prispodoba minljive lepote in človeškega življenja na sploh. Japonski vrtnarji so razvili na stotine okrasnih različkov lepotnih češenj, od katerih jih nekaj deset sadimo tudi zahodnjaki na svojih vrtovih. Večina okrasnih češenj ne rodi plodov, njihovo edino poslanstvo sta lepota in blagi vonj v času cvetenja.
Hanami privabi ljubitelje
Pri Japoncih je čas cvetenja češenj tradicionalni ljudski praznik, imenovan hanami. Staro in mlado gre takrat v parke pod cvetoče češnje. Vzamejo dopust in se z družino in prijatelji odpravijo doživljat cvetoče češnje. S seboj vzamejo košaro s hrano in pijačo ter pod češnjami priredijo piknik. Že ob desetih dopoldne se veselica razživi. Pogovarjajo se, se smejijo, pojejo in igrajo na glasbila. Da je bolj veselo, si nekateri nadenejo maske, da zabavajo še druge. Zelo bučno je, ker na veliko točijo in pijejo riževo vino. Japonska je razpotegnjena dežela. Ko je na južnih otokih pomlad, je na severnih še zima. Hkrati s pomladjo se čez otoke proti severu počasi širi val cvetenja češenj. Po radiu in na televiziji pri poročilih vsak dan povedo, v katerih krajih so češnje tiste dni najlepše. Na to opozarjajo časopisi in oglasi na avtobusih ter na podzemni železnici. Turisti z vse Japonske se zgrinjajo tja, kjer cvetijo češnje. Oblegajo parke v mestih in ob starih trdnjavah ter svetiščih. Najznamenitejši je park v Sekoji, kjer raste 10.000 češnjevih dreves. »Češnjeva napoved« je zelo podrobna. Ljudi natančno obveščajo, kje se popki napenjajo, kje se razpirajo, kje so odprti in kje se cvetovi obletavajo. Pravijo, da se skupaj s češnjami razcvetijo tudi Japonci. Postanejo bolj vedri in prešerni kot kdaj koli v letu. Ko češnje odcvetijo, se nenadoma zresnijo in spet trdo delajo od jutra do večera.