Setve za sadike in na prosto - Klub Gaia

Setve za sadike in na prosto

Vanes Husić, univ. dipl. inž.

Februar je pravi čas, ko začnemo razmišljati o naslednji vrtnarski sezoni, obiščemo vrtne centre in nabavimo semena, iz katerih bomo vzgojili kakovostne sadike vrtnin.

Nekatere vrtnine - večinoma tiste, ki so toplotno nezahtevne - lahko sejemo direktno na prosto, pri drugih pa najprej v zavarovanem prostoru vzgojimo sadike. Najprej sejemo vrste, ki potrebujejo daljši čas za kaljenje in rast. Tako najprej sejemo plodovke, kot sta paprika in jajčevec, ki potrebujeta med 70 in 80 dni od setve do vzgojene sadike. Sledi paradižnik in zelena (do 70 dni), nazadnje pa različne solatnice (do 40 dni). 

Izbira semena, substrata in setvenih posod

Za dober in kakovosten pridelek potrebujemo dobro razvite zelenjavne sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo in dobro razvitimi listi in steblom. Pri nakupu semena bodimo pozorni na poreklo semena, leto pridelave in kalivost. 

Kakovostna zemlja zagotavlja zdrave in močne sadike in hiter razvoj koreninskega spleta. Substrat zagotovi sadikam vse potrebne hranilne snovi in skrbi za optimalno zadrževanje vode v zemlji. Za setev rastlinic, ki jih bomo pozneje pikirali, uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje Bio Plantella Start, ki je sestavljena iz 100% naravnih šot, ima posebej prilagojeno sestavo in fino mleto strukturo. Uporabimo jo tudi za poznejšo vzgojo pikirancev. Najbolje je, da pozneje rastlin ne dognojujemo, saj lahko s tem naredimo več škode kakor koristi. V vsakem primeru pa rastline po pikiranju zalijemo s pripravki, kot je Bio Plantella Vita, ki s svojim vitaminskim in mineralnim kompleksom krepit rastlino, njen koreninski sistem in dviguje njeno odpornost. Posebej če so pomladanski dnevi oblačni in mrki, kar se občasno zgodita pripravek tudi pozneje v rastni dobi, prav posebej pa 3 dni pred presajanjem na prosto. Zalijemo jih tudi takoj po presajanju. 

Potrebujemo tudi primerne setvene posode, lončke ali posebne plošče iz plastičnih materialov ali stiropora z večjim številom luknjic oz. setvenih mest, ki jim pravimo setvenice. Najbolje je, da vsako leto uporabimo nove posode, da se izognemo morebitnim težavam zaradi prenosa različnih bolezni.

Nadzorujmo razvoj sadik

V prvih fazah po setvi pospešujemo kalitev posejanih semen, predvsem plodovk, s prekrivanjem s prosojno folijo, ustrezno vlago v zemlji in dovolj toplote. Pri papriki semena zelo počasi kalijo, zato pazimo, da prozorno folijo takoj, ko vzkalijo, odstranimo in poskrbimo, da dobi mlada rastlinica dovolj svetlobe in toplote. Vrtnine po kalitvi in na začetku rasti potrebujejo visoko, predvsem pa enakomerno dnevno in nočno temperaturo. 

Najnižjo temperaturo za vznik potrebujejo solatnice in kapusnice (med 18 in 22 stopinj C), najvišjo pa plodovke (okoli 25 stopinj C). Pomembna je tudi svetloba, da se rastline ne pretegnejo. V dnevih s slabo osvetlitvijo, če je le mogoče, znižamo temperaturo v prostoru in zmanjšamo zalivanje. 

Med kalitvijo zemlje ne dognojujemo, ker vsebuje dovolj hranil. Po ukoreninjenju pa rastline temeljno pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, ki ga uporabimo pri solatnicah in špinačnicah ter zelju. Za plodovke pa uporabimo Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in ostale plodovke. 

Setev paradižnika, paprike in jajčevca

Če sadike paradižnika vzgajamo sami, ga sejemo dovolj zgodaj v rastlinjak ali na okenske police. S setvijo začnemo od druge polovice februarja naprej, zadnji rok je sredina marca. Pri setvi paprike za sadike je treba še nekoliko bolj pohiteti, saj jo sejemo približno dober teden pred paradižnikom. Za sadike jo sejemo od začetka februarja naprej, zadnji rok setve pa je sredina marca. Setev jajčevca v zaščitenih prostorih je ena izmed prvih v koledarskem letu, to je že konec januarja, začetek marca pa je zadnji datum setve. Rastlina potrebuje namreč kar veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje.

Plodovke so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25°C. Takoj po vzniku smo pozorni tudi na primerno osvetlitev, ko mladi kalčki poleg približno 5 °C nižje temperature potrebujejo tudi veliko svetlobe, da ne pride do »pretegnjenosti« sadik.

Setev solate za sadike

Pri solati je najbolje, da se odločimo za setev za sadike. Uporabimo multiplošče z luknjami, vendar nikoli ne posejemo cele plošče naenkrat, pač pa le vrstico ali dve oziroma toliko, kot lahko pojemo v desetih dneh. Po desetih dneh posejemo naslednji dve vrstici in z istim zaporedjem nadaljujemo. Tako bomo vzgojili le toliko, kot lahko sproti pojemo. Dokler seme kali, naj bodo plošče na toplem, svetloba pa ni potrebna. Ko rastline vzkalijo, jih prestavimo na svetlo.
 
Temperature naj bodo v prvih dneh po kaljenju okoli 15 °C . Sadike solate presajamo, ko korenine popolnoma prerastejo koreninsko grudo. Običajno potrebujejo za to 30 dni, zgodaj spomladi več, pozno spomladi pa nekaj manj časa. Za spomladanske setve so primerne sorte bistra, posavka, vegorka in braziljanka. Te sejemo za sadike od februarja do aprila.

V hladni zemlji kalijo tudi kapusnice in nekatere stročnice

Med rastline hladnega dne uvrščamo zelje, saj seme uspešno kali še pri 5 °C. Zato ga v zaščitenem prostoru sejemo že februarja. Enako velja za kolerabico. Cvetačo za sadike sejemo od februarja naprej v zaščitene prostore. Na primorskem ob ugodnem vremenu to storimo že januarja. Brokoli ob kaljenju prenese nižje temperature kot cvetača. Za sadike ga sejemo od februarja naprej, na primorskem lahko že januarja. Za vse ostale vrtnine naj bi imela zemlja vsaj 10 °C. 

Poleg solate na prostem v zgodnji pomladi (začetek marca) uspešno kaliti bob, za hitrejšo in uspešnejšo setev pa seme čez noč namočimo v topli vodi. Sejemo ga naravnost na stalno mesto od začetka marca. Zelo uspešno kali že pri nizkih temperaturah zemlje (5 °C). Ker je občutljiv za vročino, so priporočljive zelo zgodnje setve, takoj ko je zemlja primerno ogreta. Zadnji rok setve je začetek aprila. Lahko ga sejemo tudi konec julija kot naknadni posevek, da pridelamo mlado, sveže zrno v jeseni.

Tudi grah sejemo naravnost na stalno mesto od začetka marca (temperatura zemlje mora biti vsaj 5 °C). Za razliko od fižola, grah zelo uspešno kali tudi pri nizkih temperaturah, zato so priporočljive zelo zgodnje setve.

Setev, sajenje in presajanje na prosto

Spomladanski česen posadimo takoj, ko lahko obdelujemo zemljo. To je lahko tudi februar ali začetek marca. Čebulček pa sadimo do konca aprila. Krompirja ne sadimo prezgodaj, saj je bolje počakati da se zemlja ogreje (april).

Pred presajanjem na prosto moramo sadike najprej utrditi, da se privadijo na nižje temperature. Sadike naj bodo čvrste, naj imajo najmanj 4-6 pravih listov in dobro razvit koreninski sistem.

Da bo delo v vrtu lažje redno spremljajte podatke o temperaturi tal na povezavi meteo.si.

Rastline

Jajčevec

Spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.

Paprika

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Paradižnik

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Solata

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Zelena

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje listnate zelenjave. Dodan je kalij iz naravnih virov.

Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke

Visokokakovostno organsko gnojilo višje vrednosti posebej prilagojeno za gojenje plodovk. Dodan naravni kalij prinaša bolj čvrste plodove polnega okusa.

Bio Plantella Start

Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot za prve setve in pikiranje. Mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast.
Za komentiranje se prijavite