NarediVrt na visoki gredi v 5 korakih - Klub Gaia

NarediVrt na visoki gredi v 5 korakih

Nevenka Breznik

Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način prideave domače zelenjave. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug in sledimo 5 korakom. Tako pripravljena greda bo počakala na primeren čas in temperature za setev načrtovanih rastlin.  Visoka greda bo zadostovala za približno 5-6 let, po tem času pa se zemlja izčrpa in material je potrebno pripraviti na novo.
1. korak
Na terenu označimo, kako bo potekala naša visoka greda in zarišimo stranice. Tako označeno gredo zakoličimo.

Širina
naj bo največ 150 cm, da bomo z rokami dosegli vse dele grede. Višina se prilagaja naši velikosti, naredimo tako visoko, da se nam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati in bo delo kar se da udobno. Dolžina je odvisna od prostora in naših želja in velikosti vrta.
2. korak

Na zakoličenem prostoru odstranimo travno rušo in jo prihranimo kot organski material, ki bo prišel prav kot sestavina.

Če je možno, poleg ruše odstranimo še zemljo do globine 25 do 30 cm. Tudi to zemljo bomo uporabili za gradnjo, zato jo shranimo.

Če grede ne bomo takoj oblikovali, jo damo na stran in prekrijemo s folijo, da se na njej ne razraste plevel.

3. korak
Spodnji sloj grede oblikujemo kot drenažo tako, da na vrtu ali v gozdu naberemo veje, ki jih položimo v obliki mreže. Ta sloj bo služil za preprečevanje zastajanja vode. Na debelejše veje naložimo še tanjše in dračje, celotna plast vej naj ima do 20 cm.

Na veje položimo obrnjene kose travne ruše. Na rušo namečemo zemljo, ki smo jo izkopali na začetku.
4. korak
Zdaj je čas, da oblikujemo tudi ogrodje gredice, ki je lahko zbito iz:
  •  lesa, 
  • prepleteno iz vej,
  • zgrajeno iz opeke…
5. korak
Če imamo na voljo še kakšen organski material, npr. slamo, listje… ga položimo na zemljo.

Plastenje v gredici lahko nadaljujemo s kompostom. Kompost prekrijemo s koščki lepenke ali slamo. Lepenka je odlična za privabljanje deževnikov.

Vse skupaj zaključimo s približno 10 cm kakovostne prsti. V ta namen uporabimo kar Plantella Univerzalno vrtno zemljo. Pred setvijo ali saditvijo bomo po zemlji potresli še kakovostno 100% organsko gnojilo Plantella Organik, ki ga bomo na rahlo prekrili s prstjo.

Po zemlji razprostremo še organsko zastirko, ki jo imamo na razpolago (listje, slamo, praprot, bezgovo listje…)

Kaj posadimo na visoke grede?

Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine.

Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje.

Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj.

Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na koristne rastline: na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka. 

Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.

Povezane vsebine

Zakaj vrtnariti v visokih gredah?

Visoke grede so grede so estetska in praktična rešitev za vsak vrt.

Primerna velikost vrta

Velikost zelenjavnega vrta bo v prvi vrsti prilagojena parceli in življenjskemu slogu.

Domača zastirka

Zastirke imajo veliko funkcij, zato so v vrtu zelo koristne. Katere so najboljše?

Rastline

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Kapucinka

Izvira iz J Amerike in je občutljiva na mraz. Užitni so listi, cvetovi, popki in seme. Listi in cvetovi imajo krešast, lahko oster okus.

Kumare

Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.

Motovilec

Spada med solatnice. Tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi. Lahko so dolgi do 20 cm, a so bolj okusni tisti z manjšimi.

Paprika

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Paradižnik

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Redkev in redkvica

Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.

Solata

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Špinača

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Vrtna zemlja

Univerzalna vrtna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.
Za komentiranje se prijavite