Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način prideave domače zelenjave. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug in sledimo 5 korakom. Tako pripravljena greda bo počakala na primeren čas in temperature za
setev načrtovanih rastlin. Visoka greda bo zadostovala za približno 5-6 let, po tem času pa se zemlja
izčrpa in material je potrebno pripraviti na novo.
1. korak
Na terenu označimo, kako
bo potekala naša visoka greda in zarišimo stranice. Tako označeno gredo zakoličimo.
Širina naj bo največ
150 cm, da bomo z rokami dosegli vse dele grede. Višina se prilagaja naši
velikosti, naredimo tako visoko, da se nam pri obdelovanju ne bo treba sklanjati
in bo delo kar se da udobno. Dolžina je odvisna od prostora in naših želja in velikosti vrta.
2. korak
Na zakoličenem prostoru odstranimo
travno rušo in jo prihranimo kot organski material, ki bo prišel prav kot
sestavina.
Če je možno, poleg ruše odstranimo
še zemljo do globine 25 do 30 cm. Tudi to zemljo bomo uporabili za gradnjo,
zato jo shranimo.
Če grede ne bomo takoj oblikovali, jo damo na stran in
prekrijemo s folijo, da se na njej ne razraste plevel.
3. korak
Spodnji sloj grede oblikujemo kot
drenažo tako, da na vrtu ali v gozdu naberemo veje, ki jih položimo v obliki
mreže. Ta sloj bo služil za preprečevanje zastajanja vode. Na debelejše veje naložimo še
tanjše in dračje, celotna plast vej naj ima do 20 cm.
Na veje položimo obrnjene kose
travne ruše. Na rušo namečemo zemljo, ki smo jo
izkopali na začetku.
4. korak
Zdaj je čas, da oblikujemo tudi
ogrodje gredice, ki je lahko zbito iz:
- lesa,
- prepleteno iz vej,
- zgrajeno iz
opeke…
|
5. korak
Če imamo na voljo še kakšen
organski material, npr. slamo, listje… ga položimo na zemljo.
Plastenje
v gredici lahko nadaljujemo s
kompostom. Kompost
prekrijemo s koščki lepenke ali slamo. Lepenka je odlična za privabljanje
deževnikov.
Vse
skupaj zaključimo s približno 10 cm kakovostne prsti. V ta namen uporabimo kar
Plantella Univerzalno vrtno zemljo. Pred
setvijo ali saditvijo bomo po zemlji potresli še kakovostno 100% organsko
gnojilo
Plantella Organik, ki
ga bomo na rahlo prekrili s prstjo.
Po
zemlji razprostremo še organsko zastirko, ki jo imamo na razpolago (listje,
slamo, praprot, bezgovo listje…)
Kaj posadimo na visoke grede?
Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine.
Smiselno je, da razmislimo o
mešanih posevkih, predvsem zato,
da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje.
Ob robu visoke grede naj rastejo
plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj.
Vsako
pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na koristne rastline: na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka.
Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.
Povezane vsebine
Zakaj vrtnariti v visokih gredah?
Visoke grede so grede so estetska in praktična rešitev za vsak vrt.
Primerna velikost vrta
Velikost zelenjavnega vrta bo v prvi vrsti prilagojena parceli in življenjskemu slogu.
Domača zastirka
Zastirke imajo veliko funkcij, zato so v vrtu zelo koristne. Katere so najboljše?
Rastline
Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.
Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.
Spada med solatnice. Tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi. Lahko so dolgi do 20 cm, a so bolj okusni tisti z manjšimi.
Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.
Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.
Spada med kapusnice. Rastlini sta si podobni, le da je redkvica manjša in hitrejša različica redkve.
Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.
Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.
Za največji uspeh uporabite:
Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.
Univerzalna vrtna zemlja, izredno bogata z organskimi snovmi, je idealna za sajenje in presajenje vseh vrst vrtnih, okrasnih in sadnih rastlin.