Vrtnarjenje na malo prostora

Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za domačo kuhinjo. Predstavljamo nekaj možnosti za oblikovanje gredic na netradicionalen način. Ker mora biti naš vrtiček uporaben in hkrati tudi urejen prostor, bomo čim bolje izkoristili barve, oblike in strukture zelenjadnic in okrasnih rastlin.

Visoka greda

Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način pridelave domače zelenjave. To so grede, ki jih dvignemo od tal in zato omogočajo lažje obdelovanje brez sklanjanja. Primerne so prav za vsak vrt, še posebej takega s slabo zemljo, saj za visoko gredo zemljo in ustrezen material posebej nasujemo. Organski material ob razgradnji sprošča toploto, kar omogoča, da na ta način gojimo tudi rastline, ki so bolj zahtevne. Za visoko gredo izberemo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug.

Visoke grede navadno pripravljamo jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. Čez zimo se material v gredi posede in spomladi je zemlja pripravljena na setev in sajenje. Če smo bili jeseni prepozni, lahko to nadoknadimo tudi pozimi, če zemlja ni zmrznjena ali zgodaj spomladi.

Kako naredimo visoko gredo v 5 korakih >>

Vkopana greda

Vkopana greda je eden izmed starih načinov gojenja rastlin, ki omogoča, da se znotraj vrta ohranjata toplota in vlaga. Zaradi izkoriščanja naravne toplote, ki jo oddajajo tla in tudi vetra, ki kroži okrog rastlin in kondenzira vlago, so rastline v takšnem vrtu veliko bujnejše. V naših podnebnih razmerah je ta način gojenja še zlasti primeren za toploljubne bučnice in plodovke.

Gredo začnemo pripravljati tako, da s pomočjo količka in vrvice na tleh zarišemo krog s premerom od 2 do 4 metrov. Nato gredo ogradimo z nepravilno oblikovanimi kamni. V sredini grede izkopljemo jamo, globoko od 40 do 80 centimetrov in z izkopano zemljo naredimo brežino. Da se bomo lažje gibali ob zasaditvah, zalivanju in pobiranju pridelka, brežina znotraj grede ne sme biti prestrma. Na koncu gredo prekrijemo s slojem dobre Plantella Univerzalne vrtne zemlje, ki jo rahlo potlačimo. Pred setvijo oziroma saditvijo rastlin do sredine grede postavimo ploščato kamenje, ki nam bo služilo za potko.

Visoka gomila

Če imamo v vrtu tla slabše kakovosti, še zlasti, če gre za težko ilovico, lahko plodno, peščeno, ilovnato zemljo navozimo na kup, ki bo višji od okolice. Površino kupa oziroma gomile prekrijemo z zastirnim materialom, kot so šota, slama ali listje. Material zravnamo in na robovih naredimo rahlo poševen padec. Za večjo obstojnost in boljšo drenažo lahko na dno gomile nasujemo kamenje, ki ga prekrijemo z mešanico šote in grobega peska. Spomladi za prehrano rastlin poskrbimo z dodajanjem kakovostnega 100% organskega gnojila Plantella Organik, saj bodo tako rastline imele celotno rastno sezono na voljo hranila. Tako ponudimo rastlinam tla z boljšo strukturo, odcednostjo in zračnostjo, ker odvečna voda hitreje odteče.

Poleg tega greda v obliki gomile ponuja večjo površino za gojenje rastlin. Na zaveterno stran brežine lahko posadimo rastline, ki so bolj občutljive za veter, na osončeno stran brežine pa rastline, ki potrebujejo več sonca. Med te rastline sodijo paradižnik, kumare, bučke, fižol, rožmarin in žajbelj, medtem ko senčno stran namenimo zelju, korenčku, blitvi ali rdeči pesi.

Na vrh gomile pa bomo posadili največje ljubitelje svetlobe, kot so na primer česen, čebula in gomoljna zelena. V vsakem primeru pa se zemlja v gomili spomladi hitreje ogreje, kar je še posebno dobrodošlo pri pridelovanju zgodnje zelenjave.

Ta oblika grede, ki izvira iz južnih pokrajin Kitajske, je zelo dobrodošla za ljubitelje vrtnarjenja, ki so že v zrelih letih, oziroma za ljudi z gibalnimi težavami. Poleg tega visoke gomile pripomorejo k lepšemu videzu vrta, saj mu dodajo tretjo dimenzijo, hkrati pa priljubljene rastline lahko opazujemo z drugačne perspektive, njihove barve in vonjave pa užijemo iz neposredne bližine.

Spiralna greda

Zelišča in dišavnice najpogosteje gojimo na gredicah skupaj z vrtninami ali okrasnimi rastlinami. Ker pa večina aromatičnih rastlin potrebuje le malo prostora, je z njimi na razmeroma majhnem prostoru mogoče doseči presenetljivo pestrost. Poleg tega so aromatične rastline vsestransko uporabne, tako da lahko zadovoljijo več potreb.

Komarček, rožmarin, žajbelj in timijan, na primer, so cenjeni predvsem v kuhinji in ljudskem zdravilstvu, sivka in melisa sta priljubljeni sestavini dišečih daril in pomirjevalnih čajev, navadni vratič odganja muhe ... Vse te rastline imajo tudi čudovite cvetove, ki v vrt privabljajo metulje in čebele.

Vse našteto nas navaja na misel, da za te rastline potrebujemo posebno mesto v vrtu, tako da lahko poskusimo tudi z gojenjem na posebni spiralni gredi.

Spiralna greda je enostaven in nezahteven vrtiček, ki za vzdrževanje potrebuje le malo dela. Višina spiralne grede je seveda odvisna od njenega namena in osebnih želja, glede širine pa velja, da naj ne bi bila ožja od enega metra. Spiralna greda potrebuje ograjo v obliki zidu iz kamnov, betonskih blokov ali opeke. Za dobro ukoreninjenost in rast dišavnic ter zelišč uporabimo Plantella Vrtno zemljo, katero posujemo po vrhu spiralne grede in vanjo vsadimo rastline.

Pri zasaditvah pa se je treba izogibati predvsem preveliki gostoti rastlin.

Rastline

Bučke in buče

Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.

Čebula

Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.

Česen

Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.

Fižol - visok

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.

Korenje

Spada med korenovke. Oblikuje koren, ki je lahko rumene ali bele barve. Pojavile so se sorte, ki so lahko vijolične barve.

Paprika

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Paradižnik

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Zelje

Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.