Idealni čas za setev nizkega fižola

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani. Prav s setvijo nizkega fižola lahko dosežemo oba cilja.

Številni nizek fižol zavračajo zaradi prepričanja, da je za stročje dober le visok fižol, a je to daleč od resnice. Nizek fižol se od visokega bistveno razlikuje le po višini in po zgodnosti. Hitro zacveti, večinoma po kakih 50 dneh, nekatere sorte celo prej. Cvetenje visokega fižola pa nastopi šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj.

Pred sajenjem seme namočimo

Sejemo lahko, ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C, torej proti koncu aprila. Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna namočimo čez noč bodisi v toplo vodo ali še bolje v žajbljev ali kamilični čaj, ki naj bo ohlajen na 30 ^oC. Ker seme vsrka najmanj toliko vode, kolikor je samo debelo, naj bodo posode najmanj dvakrat večje in vode naj bo vsaj dvakrat toliko, kot je semena. Z namakanjem deloma odstranimo tudi morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom.

Nizek fižol ne potrebuje svoje gredice

Nizki fižol uvrščamo med zelo nezahtevne zelenjadnice, ki ne potrebujejo prav posebne nege na vrtu. Običajno ga sejemo za rastlinami z globokimi koreninami, to so predvsem korenčnice. Slabo pa bo uspeval, če bodo pred njim na isti gredici rasle čebulnice, česen, por, šalotka ali čebula. Nizek fižol je tudi odličen sosed zelja, cvetače ali ohrovta.

Sejemo ga lahko v vrste. Vrstice naj bodo vsaj trideset centimetrov narazen, v vrsti pa naj bo med posameznimi rastlinami 10 cm razmaka. Torej na vsakih deset centimetrov posejemo po eno do dve zrni. Lahko pa ga sejemo tudi kar med krompir, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, ob papriko, sladko koruzo ali skupaj z blitvo.

V vsakem primeru naj ob njem vedno raste nekaj šetrajke, gredice pa naj obroblja žametnica.

Gnojenje nizkega fižola

Najpomembnejši pogoj vseh metuljnic je dobro pripravljena, rahla zemlja. Na koreninah metuljnic se namreč naselijo posebne bakterije, ki so sposobne dušik, ki ga je v zraku 80 %, predelati v obliko, ki je rastlinam dostopna. Pogoj za to pa je prst, v kateri te bakterije najdejo dovolj zraka, rahla zemlja, da se v njej razvije čim več korenin fižola, in seveda brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, pa tudi hlevskega gnoja.Uporabimo pa lahko slabo pest organskega gnojila v obliki pelet Plantella Organik na kvadratni meter površine tal.

Kaj naredimo, če fižolu rumenijo listi?

Če rastline fižola porumenijo, tla takoj prerahljamo oziroma prekopljemo. To je običajno dovolj in dognojevanja ne potrebuje. Dognojevanje z mineralnim, umetnim dušikom uničuje bakterije na koreninah rastlin, zato tega načina ne prakticiramo v domačem vrtu. Rumenenje listov je pogosto tudi posledica pomanjkanja makro- in mikrohranil, zato dodajamo Bio Plantella Vrt.

Zelo pogosto so na fižolu uši

Uši redno pobiramo z roko, ali pa rastline odpravimo z bio pripravkom na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Kenyatox. Pomagal pa nam bo tudi mešan posevek s šetrajko.

Gredice, kjer bo rasel fižol ne gnojimo s hlevskim gnojem, lahko pa dodamo malo organskega gnojila Plantelal Organik.

Listne uši so na fižolu pogoste, zato rastline redno pregledujemo.

Kaj pa ko fižol oberemo?

Po spravilu rastlin ne pulimo, ampak jih porežemo. Če trgamo mlade stroke, zelene rastline razrežemo. To najhitreje naredimo kar z vrtno kosilnico. Razrezano maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic. Korenine skupaj z bakterijami pa naj ostanejo v zemlji, tako bodo bakterije še nekaj časa »pridelovale« dušik.

Druga runda fižola še jeseni

Nizek stročji fižol lahko sadimo še enkrat v drugi polovici avgusta, vse do prvega septembra. Na to setev vrtičkarji pogosto pozabijo. V rastlinjakih pa uspeva posajen samo zgodaj spomladi (od začetka do sredine aprila), saj je v vročini oploditev slaba ali pa je sploh ni, odmetava pa tudi že oplojene stroke. Nizek stročji fižol ne potrebuje svojih gredic, gojimo ga lahko tudi v kombinaciji s krompirjem, kapusnicami, bučnicami in rdečo peso.

Rastline

Fižol - nizek

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Škodljivci

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Za največji uspeh uporabite:

Za komentiranje se prijavite