Marsikdo, ki se spozna na mehiško kulinariko, bo ob tem naslovu skomignil z rameni. Kot privrženki zdravega vrtnarjenja pa se mi zdi predvsem pomembno izpostaviti sestavine, ki jih mehiška kuhinja pogosteje vključuje v jedilnik kot slovenska in imajo lahko na zdravje sodobnega Slovenca pomemben učinek.
Na tržnicah stare Mehike so že prodajali: papaje, ananas, olive, avokado,
kikiriki, fižol, paprikice, tabasco, vaniljo, med, ribe in divjačino. S
prihodom Špancev so v Mehiko prišla nova živila, živalske vrste, sredozemske in
vzhodnjaške začimbe.Večina sedanje mehiške kuhinje temelji na zlitju
staroselske tradicije s kulinaričnimi težnjami, ki so jih prinesli španski
osvajalci.
Zgledujmo se po Mehiki
Tudi
Slovenci bi si v svoji kulinariki lahko privoščili več koruze, fižola,
paradižnika, čilija in podobno. Mehika je za ljubitelje hrane
eden od najzanimivejših predelov sveta. Mehiška kuhinja je znana po močnih in
raznovrstnih okusih, pisani dekoraciji in bogastvu začimb. Izhajajoč iz ponudbe
sodobnih restavracij bi pomislili, da sestoji izključno iz tacosa,
quesadilla, enchilada in carnitasa, vendar pozna še mnoge privlačne
jedi.
Stoletja star mole poblano je na primer temna in gosta omaka,
pripravljena iz suhega čilija, oreškov, semen, začimb, kakava in drugih živil; chimichanga (buritto, ocvrt v veliko olja); salsa (zmes paradižnika, čebule
in čilija); tostadas (koruzni tortilla čips); guacamole (avokadova omaka); tortillas (koruzna/pšenična palačinka); buritto(bela tortilla z mesom, fižolom in sirom); atole (gosta vroča
koruzna kaša); chorizo (začinjena svinjska klobasa s česnom in rdečim
čilijem); fajita (zrezek ali piščančje meso z žara v tortilli); empanada (nadevano sadno testo).
Seveda si lahko tudi mi po receptih pripravimo avtohtone mehiške jedi, bolj
kot to pa se mi zdi zanimivo uporabiti več mehiških sestavin v slovenskih
obrokih.
Koruza in fižol
Koruzno
zrno vsebuje kar 150 mg vitamina B1 na 100g koruze.
Ta vitamin je pomemben pri Krebsovem
ciklu za tvorbo energije, saj pri presnovi pomaga
razgraditi molekule ogljikovih hidratov v molekule glukoze, ki je vir
energije za možganske in živčne celice. Vsebuje tudi mangan, ki skrbi za mentalno
vitalnost, izboljšuje spomin in koncentracijo.
Koruza vsebuje tudi naslednje snovi: biotin, niacin, pantotensko kislino, folno
kislino, železo, magnezij, cink, selen.
Fižol vsebuje cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen
ter vitamine iz skupine B. Folati znižujejo raven homocisteina, katerega
kopičenje na stenah žil povzroča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Fižolove vlaknine pomagajo izločati slab holesterol iz telesa. Vsebuje celo
snovi, ki preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka. Na krvni sladkor dobro
vpliva z nizkim glikemičnim indeksom, zelo koristen je tudi za ljudi z visokim
krvnim tlakom (z izjemo fižola iz pločevinke). Če fižolovo zrnje namočite v
hladni vodi in ga kuhate zelo počasi, ohrani tako rekoč vso svojo hranilno
vrednost.
Paradižnik, paprika in čili
Paradižnik vsebuje veliko vitamina
A in C. Botanično je sadje, a ga uporabljamo kot zelenjavo, saj ni tako sladek
kot ostalo sadje. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo
barvo daje paradižniku snov likopen, kateremu se s termičnim
obdelovanjem intenzivnost vpliva na zdravje še povečuje. Likopen je eden od
najmočnejših antioksidantov, ki naj bi med drugim tudi
preprečeval raka na prostati in pomagal koži, da se upira UV-žarkom.
Nekateri
paradižniki vsebujejo tudi dvojno dozo vitamina C, štiridesetkratno dozo
vitamina A in ogromne količine številnih antioksidantov. Prav tako mu
pripisujejo zasluge za zmanjševanje tveganja za raka na dojkah, rakave bolezni
na vratu in v glavi, pravijo pa tudi, da zmanjšuje tveganje za
nevrodegenerativne bolezni in pomaga zmanjševati simptome povečane prostate,
kardiovaskularnih bolezni in diabetesa II.
Ena majhna, rdeča, rumena ali oranžna
paprika vsebuje trikratno količino priporočenega dnevnega vnosa vitamina C, kar
jo uvršča precej pred citruse. Rdeča paprika izstopa kot eno izmed redkih
živil, ki tudi vsebuje likopen - gre za karotenoid, ki znižuje tveganje za
različna rakava obolenja, vključno z rakom na prostati ter rakom materničnega
vratu. Prav tako paprike vsebujejo betakaroten, ki ga telo spremeni v vitamin A
in je koristen za vid ponoči. V oranžni papriki je mogoče najti še zeaksantin,
sestavino, ki ščiti pred sivo mreno ter določenimi degeneracijami.
Moč čilija na metabolizem je neprecenljiva. Čili blagodejno vpliva na telo, pospeši metabolizem in s tem vpliva na odvečne kilograme, vendar je za večino ljudi preveč pekoč. 100 g surovega in zrelega čilija ima le 40 kcal (170 kJ). Je odličen vir kalija, železa, betakarotena, vitamina C (144 mg). Ima tudi razkuževalno vlogo, zato ga v mnogih deželah tretjega sveta uporabljajo tudi zoper črevesna obolenja.
Rastline
Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.
Koruza je enoletna žitarica in ima šopast koreninski sistem. Poleg glavne se oblikuje več vrst stranjskih korenin.
Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.
Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.