Buče (Cucurbita)sodijo v družino bučevk. Ločimo več vrst: navadna, muškatna ali dišeča buča (Cucurbita moschata), smokvolistna buča (Cucurbita
ficifolia), orjaška ali buča velikanka (Cucurbita
maxima) in bučke ali cukini kot vrtne jedilne buče.
Buče vsebujejo pester
izbor različnih hranilnih snovi, celo beljakovine. Med minerali izstopajo cink,
kalij, magnezij, baker, železo in kalcij. Od vitaminov so v bučah vitamin C,
B1, B2, B5, B6, E in številni karotenoidi. Med beljakovinami v bučah pa sta pomembni
dve, citulin, ki pri presnovi razgrajuje amoniak ter kukurbitin, ki uničuje
črevesne zajedalce. Naloga beljakovin je prenašanje železa, bakra, maščob in
aminokisline tiroksin po krvi v celice, s čimer se
izboljšajo presnovni procesi v telesu.
Hujšajmo z bučami
Zaradi izobilja
vode in vlaknin so buče primerna hrana za diabetike in tiste, ki si želijo na
zdrav način znebiti kakšnega odvečnega kilograma. Karotenoidne snovi
pospešujejo tvorbo naravnih encimov za razstrupljanje, skupaj z vitaminom E in
kalcijem pa delujejo zdravilno pri vnetju črevesne in želodčne sluznice.
Buče
so močan diuretik. Koristijo pri vnetju sečil in težavah s prostato, lajšajo
tegobe pri protinu, artritisu in srčnih obolenjih, pomagajo zaceliti rane in
nas varujejo pred prostimi radikali ter virusi. Fitosterini znižujejo
holesterin. Zaradi bogastva hranilnih snovi jih strokovnjaki uvrščajo med
živila, ki zagotavljajo zdravo življenje.
Buče
imajo omenjene diuretske lastnosti (pospešujejo izločanje urina), zato jih priporočajo kot dietno prehrano ljudem, ki jih pestijo: revmatizem,
protin, vnetje ledvic, vnetje sečnega mehurja, sladkorna bolezen, želodčne težave in debelost.
Buča deluje blažilno in pomirjevalno ter je
koristna pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji. Uživamo jo kuhano (pire), pečeno ali pa v obliki soka iz sveže
nastrganih plodov. Pripravljeno kot kompot jo jemo zjutraj na prazen želodec
kot sredstvo proti zaprtju.