Potrebe glede rasti trte
Za rast potrebuje svetlobo, toploto, zadosti globoka, s hranili bogata in zračna tla. To pomeni dobro južno lego, dvignjeno nad dnom doline, da trta spomladi ne pozebe. Na Primorskem igra lega nekoliko manjšo vlogo kot v celinski Sloveniji. Vinska trta potrebuje vsaj 160 dni dolgo vegetacijsko dobo in v tem času 1200 ur sončnega obsevanja.
Uspeva na legah, kjer povprečna letna temperatura ni nižja od osem in pol stopinj Celzija. Ob primerni razporeditvi zadostuje šesto milimetrov padavin letno, ob neugodni razporeditvi je tisoč premalo. V sušnih letih je smiselno pravočasno namakanje za večji in kakovostnejši pridelek.
Potrebe po hranilih pri vinski trti niso velike. Po založnem gnojenju mlade trte gnojimo od tretjega leta dalje z manjšimi odmerki gnojil NPK v aprilu in pred dežjem. Zaželena je vsebnost organske snovi v tleh tri odstotke in več, zato jeseni dodamo organsko gnojilo v obliki pelet
Plantella Organik za vinograde. Po petem letu starosti vinograd lahko ozelenimo.
Sajenje na prosto
Vinsko trto sadimo v času mirovanja, od jeseni do konca aprila. Sajenje je onemogočeno, ko so tla zamrznjena ali prekrita s snežno odejo. Če sadimo jeseni, cepljenke obvezno zagrnemo z zemljo, ki jo ščiti pred pozebo. Sadimo dobro razvite in z deklaracijo opremljene parafinirane trsne cepljenke. Cepljenke slovenskih trsničarjev so praviloma dobre kakovosti, vzgojene iz preverjenih podlag in cepičev.
Trsničarji za nas opravijo delo razmnoževanja vinske trte. Cepljenje evropske žlahtne trte na ameriško podlago je potrebno zaradi občutljivosti evropske trte za trsno uš, ki je bila prinesena iz ZDA. Cepljenke sadimo v založno pognojeno in globoko prerigolano zemljo. Za posamezen trs izkopljemo sadilno jamo, na korenine vržemo nekaj zemlje, jo rahlo potlačimo, dodamo kvalitetno organsko gnojilo v obliki pelet
Plantella Organik za vinograde in jamo zasujemo.
Trs zalijemo. Spoj žlahtnega dela in podlage naj bo deset centimetrov nad zemljo.
Obrezovanje trte
Zimska rez vinske trte se razlikuje v času pred in po vstopu v rodnost. Opravimo jo v mirovanju, od konca novembra do sredine marca, ljubitelji naj raje počakajo konec zime. V prvem letu po sajenju trs obrežemo na dve do tri očesa, v drugem na šest do osem očes in pozneje na osem do deset in več očes.
Obremenitve trsov so lahko zelo različne in v največji meri odvisne od gojitvene oblike. Oblika z enim šparonom ima lahko osem do dvanajst očes, dvošparonska dvajset do trideset očes, obremenitve na latnikih so še večje. Trto lahko obrežemo na kratko (čepi, rezniki) ali pustimo daljši rodni les (šparone). V prvih dveh letih trsu ne puščamo pridelka, od tretjega do petega leta ga redčimo.
Po petem letu je trs v polni rodnosti. Poletna ali zelena rez je dopolnitev zimske. V zelena dela spadajo pletje mladik, odstranjevanje listov, zalistnikov, razporejanje in prikrajšanje mladic, vršičkanje, redčenje grozdja. S temi posegi uravnavamo zračnost in osvetlitev ter kakovost grozdja.