Zakaj moji potaknjenci ne koreninijo - Klub Gaia

Zakaj moji potaknjenci ne koreninijo

Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia

Sobne rastline (sobna vinika, pisana mavrina ...) najpogosteje razmnožujemo tako, da vršičke stebla odrežemo pod tretjim listom. Za boljše ukoreninjanje potaknjence rahlo potisnemo (2 cm globoko) v pripravek za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon.
Članica Kluba Gaia nam je zaupala, da veliko rastlin vzgoji iz potaknjencev, včasih pa ji ne uspe. Preverite, kako smo ji svetovali in tudi sami postanite vešči potikanja.

Iz potaknjencev se v poletnem obdobju prime zelo veliko rastlin. Za nekatere je treba biti vešč vrtnar, za druge niti ne. Gospe Jožici nikakor ni uspelo vzgojiti paciprese in verbene, zato ji je strokovnjak Kluba Gaia orisal pravilen postopek. Zanima tudi vas? 

Kako do lepe pelargonije, verbene, oleandra...

Najugodnejši čas za pripravo potaknjencev je avgust in september. V tem času najprej pripravite substrat. Najprimernejša je zemlja iz najkakovostnejših šot za setev in pikiranje bio plantella start, ki mladim rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast. Pri razmnoževanju s potaknjenci je namreč potrebno spodbuditi razvoj korenin, zato je priporočljivo, da se za boljše ukoreninjanje potaknjence rahlo potisne (2 cm globoko) v pripravek za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon I (verbena, pelargonija ...) ali plantella rhizopon II (oleander, brin, pacipresa ...), se jih otrese in potakne v pripravljen substrat. Posadite v plitve lončke, ne prevelike, da rastlina ne izgublja energije za razvoj korenin. Po končanem delu lončke postavite v senčen prostor in skrbite za redno rosenje, s katerim vzdržujete visoko relativno vlago. Potaknjencev ne zalivajte. Ko se ukoreninijo, jih čim prej posamično presadite v cvetlične lončke, da se lahko razrastejo. 

Potaknjenci iz stebla

Sobne rastline (sobna vinika, pisana mavrina ...) najpogosteje razmnožujemo tako, da vršičke stebla odrežemo pod tretjim listom. Več listov ni smiselno ohranjati, saj iz njih izhlapeva voda, kar povzroči prehitro izsušitev potaknjenca. Kadar delamo potaknjence rastlin, ki cvetijo, pazimo, da na odrezanem delu ni cvetnih popkov. Potaknjence dobimo tudi, če steblo (npr. pisane mrtve koprive, bršljana, filodendrona ...) razrežemo na več delov, ki naj imajo vsaj dva para listov. Ravnamo podobno kot s potaknjenci iz vršičkov, torej po postopku, ki smo ga opisali zgoraj. 

Listni potaknjenci

Med preproste in pogoste načine spada tudi razmnoževanje z listnimi potaknjenci. Nova rastlina namreč nastane že iz enega samega lista matične rastline. Tako lahko razmnožujemo rastline iz rodu homulic, kalanhoj, netreskov, streptokarpov in afriških vijolic. Če za razmnoževanje uporabite velik list, ga zvijte v tulec in ga zavežite z vrvico. Tako zmanjšate močno izhlapevanje z velike zelene površine. Bodite pozorni pri kaktusih in drugih sočnicah, ki na odrezanem mestu spustijo precej soka, zato s potikanjem počakajte, da se odrezani rob nekoliko posuši, kar navadno traja dva dni. Sicer pa pri nekaterih rastlinah za razmnoževanje niti ne potrebujemo celega lista, pač pa le njegov majhen del. List lahko vzdolžno prerežete na pol in ga preprosto položite na vlažen substrat.
Za komentiranje se prijavite