Sobne rastline (sobna vinika, pisana mavrina ...) najpogosteje razmnožujemo tako, da vršičke stebla odrežemo pod tretjim listom. Za boljše ukoreninjanje potaknjence rahlo potisnemo (2 cm globoko) v pripravek za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon.
Članica Kluba Gaia nam je
zaupala, da veliko rastlin vzgoji iz potaknjencev, včasih pa ji ne uspe.
Preverite, kako smo ji svetovali in tudi sami postanite vešči potikanja.
Iz potaknjencev se v poletnem obdobju prime zelo veliko rastlin. Za nekatere je
treba biti vešč vrtnar, za druge niti ne. Gospe Jožici nikakor ni uspelo
vzgojiti paciprese in verbene, zato ji je strokovnjak Kluba Gaia orisal
pravilen postopek. Zanima tudi vas?
Kako do lepe pelargonije, verbene, oleandra...
Najugodnejši čas za pripravo potaknjencev je avgust in september. V tem času
najprej pripravite substrat. Najprimernejša je zemlja iz najkakovostnejših šot
za setev in pikiranje bio plantella start, ki mladim
rastlinam nudi idealne pogoje za razvoj korenin in krepko rast. Pri
razmnoževanju s potaknjenci je namreč potrebno spodbuditi razvoj korenin, zato
je priporočljivo, da se za boljše ukoreninjanje potaknjence rahlo potisne (2 cm
globoko) v pripravek za pospeševanje rasti korenin plantella rhizopon I (verbena,
pelargonija ...) ali plantella rhizopon II (oleander,
brin, pacipresa ...), se jih otrese in potakne v pripravljen substrat. Posadite
v plitve lončke, ne prevelike, da rastlina ne izgublja energije za razvoj
korenin. Po končanem delu lončke postavite v senčen prostor in skrbite za redno
rosenje, s katerim vzdržujete visoko relativno vlago. Potaknjencev ne
zalivajte. Ko se ukoreninijo, jih čim prej posamično presadite v cvetlične
lončke, da se lahko razrastejo.
Potaknjenci iz stebla
Sobne rastline (sobna vinika, pisana mavrina ...) najpogosteje razmnožujemo
tako, da vršičke stebla odrežemo pod tretjim listom. Več listov ni smiselno
ohranjati, saj iz njih izhlapeva voda, kar povzroči prehitro izsušitev
potaknjenca. Kadar delamo potaknjence rastlin, ki cvetijo, pazimo, da na
odrezanem delu ni cvetnih popkov. Potaknjence dobimo tudi, če steblo (npr.
pisane mrtve koprive, bršljana, filodendrona ...) razrežemo na več delov, ki
naj imajo vsaj dva para listov. Ravnamo podobno kot s potaknjenci iz vršičkov,
torej po postopku, ki smo ga opisali zgoraj.
Listni potaknjenci
Med preproste in pogoste načine spada tudi razmnoževanje z listnimi potaknjenci. Nova rastlina namreč nastane že iz enega samega lista matične rastline. Tako lahko razmnožujemo rastline iz rodu homulic, kalanhoj, netreskov, streptokarpov in afriških vijolic. Če za razmnoževanje uporabite velik list, ga zvijte v tulec in ga zavežite z vrvico. Tako zmanjšate močno izhlapevanje z velike zelene površine. Bodite pozorni pri kaktusih in drugih sočnicah, ki na odrezanem mestu spustijo precej soka, zato s potikanjem počakajte, da se odrezani rob nekoliko posuši, kar navadno traja dva dni. Sicer pa pri nekaterih rastlinah za razmnoževanje niti ne potrebujemo celega lista, pač pa le njegov majhen del. List lahko vzdolžno prerežete na pol in ga preprosto položite na vlažen substrat.