Posejmo pšenično travo - Klub Gaia

Posejmo pšenično travo

Mateja Reš

Pšenična trava vsebuje neverjetno bogastvo antioksidantov (betakarotena), mineralov, vitaminov A, B, E, C, F, K, rastlinskih hormonov, klorofila in encimov. Sok iz pšenične trave je kot neke vrste zdravilo; vsebuje prav vse elemente, ki jih naš organizem nujno potrebuje.
Zimski čas je za naravo čas počitka, za ljubitelje vrtnih opravil pa to ne drži povsem. Ste že kdaj sejali božično žito? Že po štirinajstih dneh od setve lahko zraslo travo porežemo in iz nje iztisnemo zdravilni sok, sladkast okus nakaljenih semen pa bo všeč tudi otrokom. 

Pšenično seme najprej preberemo, da odstranimo morebitne smeti in kamenje, očiščenega pa čez noč namočimo v vodi. Zjutraj odcedimo in speremo, nato pa posodo ustrezno pokrijemo, da se seme ne izsuši, zrak pa pride v posodo. Zvečer nakaljeno seme speremo in to zjutraj ponovimo. Zvečer ga lahko uporabimo ali spravimo v hladilnik za poznejšo uporabo (največ tri dni). 

Nakaljeno seme lahko tudi enakomerno razporedimo na navlaženo prst za gojenje pšenične trave. Prekriti mora vso prst. Zabojčke pokrijemo s papirjem, navlažimo in postavimo na svetlo, a ne naravnost osončeno mesto, s temperaturo dvajset stopinj Celzija. Vsak dan škropimo. Ko se razvijejo listi, papir odstranimo. Dvanajsti dan travo tik nad tlemi porežemo, saj je takrat v njej največ bioaktivnih snovi. Ostanek odložimo na kompost.

Vitaminska bomba v pšenični travi

Pšenična trava vsebuje neverjetno bogastvo antioksidantov (betakarotena), mineralov, vitaminov A, B, E, C, F, K, rastlinskih hormonov, klorofila in encimov. Ker je zaradi vsebnosti celuloze ne moremo prav dobro prebavljati, z vijačnim sokovnikom iztisnemo zdrav sok, ki je dokaj nenavadnega okusa. Ker je močno bazičen, ga ni primerno piti po jedi, saj bi se zaužita hrana zaradi pomanjkanja kisline težko prebavila.

Sok iz pšenične trave je kot neke vrste zdravilo; vsebuje prav vse elemente, ki jih naš organizem nujno potrebuje. Je odličen izvor klorofila, rastlinskega barvila, ki je po kemijski sestavi skoraj enak krvnemu barvilu hemoglobinu, razlika je le, da ima klorofil v središču atom magnezij, hemoglobin pa železo. Klorofil in beljakovine v telesu tvorijo hemoglobin, kar pomeni, da je zdrava kri neposredno povezana z zeleno listnato zelenjavo. Odrasla oseba zadosti dnevnim potrebam, če spije pol decilitra soka pšenične trave.

Kako pripravimo sok iz pšenične trave?

Najprej bo potrebna primerna posoda. Zadošča kozarec za kumarice, skleda ali krožnik. Če imamo kalilnik, bo stvar še toliko preprostejša. Potrebujemo še pokrivalo, lahko naluknjan pokrovček, kos naluknjane folije za živila, gazo ali podobno.

Če bomo naprej gojili pšenično travo, potrebujemo tudi primerno posodo za gojenje trave, zadostuje že podstavek za rože. Količina pšenične trave, ki jo bomo poželi na petdeset centimetrov dolgem podstavku, bo zadoščala za dnevne potrebe enega človeka. Poleg tega moramo podstavek, torej v tem primeru korito, napolniti s pusto vrtno ali z gozdno zemljo. Nasujemo je za dva do tri prste debelo.

Potrebujemo še prgišče semen, če je le mogoče ekološke pridelave. Bistveno je, da seme dobro kali, sicer se bo pojavila plesen. Voda za spiranje naj bo čista pitna voda, če je vodovodna voda klorirana, pa uporabimo prefiltrirano vodo.

Presni hrustljavi kruhki

Štiri do šest skodelic nakaljene pšenice ali rži (dva do tri dni kaljenja) v mešalniku drobno zmeljemo, po potrebi pa dodamo še malo vode, da nastane gosta masa. V maso vmešamo žlico mlete kumine in nastalo testo tanko sploščimo. Položimo na peki papir in sušimo v pečici ali sušilniku pri štirideset stopinj Celzija. Kruh bo hrustljav v dvanajstih do dvajsetih urah, odvisno od debeline rezin.
Za komentiranje se prijavite