Očarljiva dišeča sivka - Klub Gaia

Očarljiva dišeča sivka

Loreta Vlahović

Sivka je nepogrešljiva za odganjanje mrčesa, kot dodatek začimbam, za čaje in med. Že tako očarljive vrtove konec junija in del poletja polepšajo in odišavijo grmički sivke. Je pa to rastlina, ki ni le okrasna, ampak jo uporabljamo tudi v pridelovalne namene. Iz nje delajo olje, ki se uporablja predvsem v kozmetični industriji za: parfume, mila, dišave in kreme. Seveda je nepogrešljiva za odganjanje mrčesa, kot dodatek začimbam, za čaje in med.

Za gojenje v večjih komercialnih nasadih danes izbirajo predvsem lavandin. Navadna sivka pa prednjači kot okrasna rastlina.

Sivka
Cvetne klase Si režemo ko je odprtih cca 70 % cvetov

Preko 50000 hektarjev lavandinih polj je v lasti 2000 posameznikov ali družin. V Provansi gojijo tri sorte sivke. V manjšem obsegu gojijo navadno sivko Lavandula angustifolia, ki je zelo aromatična, raste pokončno in tvori manjše cvetne klase. Na suhih pobočjih najdemo tudi portugalsko sivko Lavandula latifolia Aspic, ki se od navadne sivke razlikuje po večjih listih in ima več klasov na eni veji. Močno diši po kafri in je uporabna predvsem v medicini in aromaterapiji. Najbolj razširjen je križanec z intenzivno modro-vijoličastimi cvetovi lavandina (Lavandula intermedia var "Provence").

Rastlina je zelo bujne kroglaste rasti, obilno cveti in tvori velike cvetne klase, zato na hektar posadijo skoraj polovico manj sadik kot navadne sivke. Sivko razmnožujejo z lesnimi potaknjenci, velikimi 10 do 12 cm, ki jih režejo pred začetkom nove rasti februarja ali marca in posadijo, da se ukoreninijo. Pozimi in zgodaj spomladi ukoreninjene potaknjence posadijo na stalna mesta in jih povaljajo, da se dobro primejo prsti. V začetni fazi rasti je zelo pomembno, da imajo mlade rastline dovolj vlage v tleh.

Najboljše je opraviti žetev cvetov, ko je odprtih okrog 70 % cvetov sivke. Proizvodnja se je zelo modernizirala, zato obiranje ali žetev v poletnem času opravljajo strojno tako, da sivko balirajo v velike okrogle bale. Celotne bale polagajo v kotle z vodo, ki jih segrevajo. Rastlinska olja se skupaj z vodo izločajo v obliki pare. Po ohladitvi olja ostanejo na vrhu v obliki tenkega sloja in se ločijo od vode. Iz 1 ha površine lavandina pridobijo cca 100 l esencialnega olja. Življenjska doba rastlin je do 10 let.

Nezahtevna tla

Sivka ni zahtevna rastlina in uspeva na vseh tipih tal pod pogojem, da so dobro odcedna in da niso preveč kisla. Najbolje uspeva na sončnem mestu, na toplih in lahkih tleh, ki niso preveč založena. Če jo gojimo v bogato založenih tleh, kar se rado zgodi na naših vrtičkih, rastejo bujno predvsem zeleni deli, nerada cveti in tvori bistveno manj eteričnega olja. Pozorni moramo biti, da je ne sadimo v senco, saj je takrat bistveno bolj občutljiva za napad plesni.

Odrasle rastline dobro prenašajo sušo. Kot sredozemska rastlina sivka ni občutljiva za slani pršec z morja. Če sivko gojimo za čim večji pridelek eteričnega olja, jo moramo posaditi na zelo toplo, peščeno rastišče z veliko apnenca. V Provansi najbolje uspeva na poljih, kjer je v prsti dosti kamenja, ki čez dan akumulira toploto sonca in jo ponoči oddaja.

 

Prvo rez opravimo ob prvem cvetenju do prvih listov
Prvo rez opravimo ob prvem cvetenju do prvih listov
Pred začetkom vegetacije grm pomladimo tako, da porežemo do osnove na le nekaj deset centimetrov višine
Pred začetkom vegetacije grm pomladimo tako, da porežemo do osnove na le nekaj deset centimetrov višine

Kdaj sivko porežemo in kako?

Sivka je trajnica in jo lahko gojimo na istem mestu tudi do 10 let. Ker je pol grm, starejši deli stebla in vejice olesenijo. Da obdržimo značilno obliko polkrožne razrasti, je potrebno grmičke vsako leto obrezati. Obrezujemo jih spomladi, preden rastlina začne intenzivneje poganjati. O tem, ali je potrebno rezati do starega lesa ali le lanske pololesenele dele, se mnenja vrtnarjev razlikujejo. 

Vsekakor bodite pozorni, da je na starem lesu vsaj nekaj nastavkov za nove poganjke. Takrat je priporočljivo rastlino močno porezati. Po prvem cvetenju je priporočljivo odstraniti stare posušene cvetove in grmiček rahlo oblikovati. S tako nego lahko pričakujete, da bodo grmički pred jesenjo cveteli še enkrat. Če jih v tem času porežemo preveč, bodo pognali nove poganjke, ki pa do jeseni ne bodo dovolj utrjeni, da bi brez škode prezimili.

Potaknjenci sivke

Ostanki obrezanih vejic so primerni za pripravo potaknjencev. Ti naj bodo veliki med 7 in 10 centimetri. Pripravljene vejice potaknemo v substrat Bio Plantella Start po 3 do 5 in dobro zalijemo. Za boljši uspeh koreninjenja si lahko pomagamo tudi s pripravkom za delno olesenele potaknjence Plantella Rhizopon II , ki vsebujejo rastlinske hormone za rast.

Ali lahko sivko razmnožujemo tudi drugače?

Sivko lahko razmnožujemo tudi s semenom, ki ga posejemo spomladi v toplo gredo ali rastlinjak. Seme pokrijemo le s tanko plastjo substrata. Običajno kali 4 do 6 tednov, včasih pa tudi dlje. Sejančke je priporočljivo čez poletje utrjevati na prostem. Vendar priporočajo, da prvo zimo preživijo v rastlinjaku. 

Drugo leto jih posadimo na stalno mesto pozno spomladi po zadnji nevarnosti zmrzali. Potaknjence iz pol olesenelih poganjkov lahko pripravljamo skozi vso sezono. Sivko lahko razmnožujemo tudi z delitvijo koreninske grude in živicami. 

Za komentiranje se prijavite