Pozdravljeni, Fižol preklar, sliko pošiljam ima delno ali v celoti požrte liste, tako da so ostala samo stebelca. Nikjer ni videti kakšnih gosenic, sem ter tja je kakšna mravlja, sem pa opazila na listih , vendar ne na vseh čisto drobne črne pike, ki se lahko odstranijo. Ali mi lahko poveste kaj je to in s čim naj zaščitim fižol. Hvala in LP Melita 041/913-466
»Živo hrano« imajo raje tisti polži brez hišice, ki jih imenujemo lazarji. Ta »invazivni« škodljivec v vlažnem vremenu postane skrajno nadležen in trdovraten. Takrat se spremenijo v pravo vrtno kosilnico in požre vse, na kar naleti. Nad njihovo »učinkovitostjo« se pritožujejo tudi večji pridelovalci, zato je borba z njimi trdovratna in dolgoročna. Ljubitelji vrtnarjenja se poslužujejo različnih ukrepov. Tako npr. vrtne površine polivajo s poparkom in pobranih polžev, jih solijo, mečejo na cesto, ...
Za njihovo zatiranje je najbolje uporabiti najbolj učinkovito slastno vabo v obliki pelet,
bio plantella arion +, ki jo posipamo v količini 70-100 g na 100 m2! Zelo je uporabna okoli zelenjavnega vrta, med grmovnicami, enoletnicami in trajnicami.
Polžem lahko preprečimo pot na vrtno gredo tudi z ovirami v obliki gladke bakrene ali pocinkane pločevine z ostrim robom, ki jo po možnosti ukrivimo navzven.
Poznano je tudi, da so polži pravi ljubitelji piva, zato jim nastavimo pasti s pivom, drugi si priskrbijo race, ki jih imenujemo indijske tekačice.
Okrog vrta lahko tvorimo »neprehodno« pregrado s sredstvi za izboljšanje tal,
Plantella Kalcivit,
Plantella Biovit ali
Plantella izbrani kremenovi peski, ki so »ostali« od spomladanskih del v vrtu in trati.
Uporabna je tudi žagovina, lesni pepel in jajčne lupine. Plast nasutega sredstva naj bo široka vsaj 10 cm, da bo zaščita učinkovita pa jo večkrat obnovimo, še posebno po dežju.
Varovalni pas okrog posameznih gredic znotraj vrta in samih rastlin tvorimo z
Bio Plantella gelom proti polžem. Gel proti polžem je popolnoma naraven, brezbarven, netoksičen gel, brez vonja, narejen iz naravnih sestavin, neškodljiv za živali ter otroke in v okolju razpade.
V vrtu nekaj dela opravijo tudi naravni sovražniki kot so krastače, ježi, ptice in slepci, zato jih ne odganjamo. Koristna je tudi zastirka gozdne praproti, bezega, vratiča in rmana. Ob robove vrtov lahko zasadimo še rastline, ki polže odvračajo. To so predvsem kapucinke, grobelnik, bela gorjušica, žajbelj, timijan in kozmeja. V zunanjem delu gredice lahko svoj prostor najdeta tudi čebula in česen, ki polžem ne ugajata. Zaradi boljšega kroženja zraka in zmanjšanja vlage pri tleh, ki je za polže pomembna, povečamo tudi medvrstne razdalje med rastlinami. Nenazadnje tudi vzdrževanje urejene okolice vrtov, redna košnja trave, odstranjevanje listja, pospravljanje navlake, pod katero bi se polži lahko skrivali vpliva na zmanjšanje števila polžev.
Potrpežljivost in vztrajnost sta zagotovilo uspehaMed nasveti smo omenili nekaj načinov zatiranja. Vsekakor pa ima vsak med nami svojo najbolj priljubljeno metodo. Dobre rezultate zagotovo dosežemo z raziskovanjem in uporabo ekoloških metod, tako bomo veliko prispevali k ohranitvi zdravega okolja. Strupena sredstva, ki se uporabljajo za zaščito pred polži uporabimo samo v izrednih primerih, ko ostali ukrepi niso uspešni. Pred uporabo je potrebno pazljivo prebrati navodila za uporabo. Pri tem smo pozorni zlasti na karenco! Pri množičnem pojavu polžev njihovega števila nikoli ni mogoče zmanjšati z enim samim ukrepom. Za trajen uspeh oz. uspešno zatiranje bo vsekakor treba biti potrpežljiv in vztrajen.
Najboljša in učinkovita izbira je ukrepanje s slastno vabo
Bio Plantella Arion + in oblikovanje varovalnega pasu z
Bio Plantella gelom proti polžem.