Pozdravljeni! Najlepše bi vas prosila za nasvete v zvezi z zatravitvijo parcele. Z možem sva v začetku novembra 2010 okolico novogradnje nasula z rodovitno zemljo v želji, da si urediva vrtno trato. Želela sva, da bi se zemlja čez zimo usedla in bi v pomladnih mesecih tako lahko uredila zunanjo okolico. Načrte so nama v prvi polovici leta 2011 prekrižale zdravstvene težave in tako je parcelo namesto trave prerasel plevel.S slednjim sva se neuspešno borila med junijem in oktobrom lanskega leta (naj povem, da sva z možem na področju vrtnarjenja še popolna laika in ker nisva - zaradi varnosti otrok- želela uporabljati nobenih kemičnih preparatov za zatiranje plevela; sva plevel odstranjevala ročno in pri tem skušala odstraniti vse korenine), potem pa se "vdala v usodo" in setev preložila na letošnjo pomlad. Ker se bojim, da bi naju tudi letos rast plevelov prehitela (saj okolica, sploh po zadnjih kapljah dežja vztrajno zeleni), vas prosim za podrobnejša navodila, kako se pravilno lotiti zatravitve. Naj povem, da parcela leži na skalnatem terenu (Dolenjska); na 400 M2 je navoženih cca 120 M3 rodovitne zemlje, kar pomeni cca. 10-15 cm zemlje na kamniti, skalnati osnovi. Priporočate zunanjo pomoč strokovnjaka ali menite, da stvar ni tako zahtevna in jo lahko rešiva sama? Razmišljala sem tudi o polaganju travne ruše/t.i. travnih tepihov, vendar sem do njih malce skeptična, še posebno ker so povezani z velikimi finančnimi stroški. Kaj o tem menite vi? Vnaprej se vam najlepše zahvaljujem, Tjaša
Spoštovani
Plevel na taki površini je nemogoče odstraniti ročno z nožem ali lopatko. Če moramo pred plevelom obvarovati večje površine si pomagamo s pripravkom na osnovi glifosata vivera touchdown, ki se uporablja za zatiranje enoletnega in večletnega ozkolistnega ter širokolistnega plevela. Tretira se v razvojni fazi bujne rasti oziroma pred cvetenjem plevela ob opozorilu, da se tretiranega plevela ne sme zaorati ali kositi najmanj 2 - 3 tedne.
Čas za spomladansko sejanje trate je od konca marca do sredine maja, ker je takrat v zemlji običajno dovolj vlage, ki spodbudi kaljenje tratnih semen. Ko kupujemo tratno mešanico, izberimo takšna semena, ki so primerna za področje, kjer bomo sejali. Pri tem upoštevajmo, ali je rastišče v senci ali na sonci, kakšna je struktura tal in čemu bo služila trata.
S setvijo obloženega semena plantella contessa ne bo težav s ptiči, saj ga le ti ne marajo, zaradi povečane teže semena je manj težav tudi z vetrom in padavinami, ki bi seme lahko odnesla. Za pripravo rastišča je pomembno, da tla niso pretežka ali premokra. Takšnim tlom dodamo plantella izbrane kremenčeve peske, ki jih zrahlja in s tem omogoči lažji razvoj korenin ter primernejše razmerje med vodo in zrakom. Ne pozabimo tudi na dodajanje dolgodelujočega organskega gnojila plantella organik, ki tla dodatno oskrbi s hranili, poskrbi pa tudi za boljšo sposobnost zadrževanja vode, in povečanje humusa v tleh.
Trato je najbolje sejati v oblačnem in brezvetrnem vremenu. Seme trave čim bolj enakomerno posejemo in pri tem upoštevamo priporočene količine semena na površino. Najpreprosteje bomo to naredili s sejalnikom, na manjših površinah pa sejemo ročno. Semena sprva dobro premešamo in jim primešamo malo kremenčevega peska, da jih laže potresemo. Sejemo tako, da se premikamo najprej v eno smer, nato v nasprotno. Pazimo, da ne sejemo v vrstah. Semena zagrnemo z grabljami s tanko plastjo zemlje. Trava ne vzkali, če so semena pregloboko v zemlji. Po setvi posejano površino obvezno povaljamo z valjarjem. Lahko tudi napolnimo sod z vodo in povaljamo tla. Nato previdno zalijemo z nežnim curkom vode. Semena trav kalijo 14 do 28 dni. Površine zavarujemo z agrokopreno ali gosto mrežo pred ptiči. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana površina vedno enakomerno vlažna. Če ne dežuje, jo moramo vsak dan redno zalivati. Prvo košnjo opravimo, ko je trava visoka približno 8 cm, pokosimo pa jo na približno 5 do 6 cm.
Lep pozdrav