Ptičje jajce ob drevesu - Klub Gaia

Ptičje jajce ob drevesu

1 Vem da to ni najprimernejša stran, pa vseeno, saj so živali tudi pomemben del vrta. Torej, na tleh ob drevesu sem našel ptičje jajce - svetlo modro z lisami. Jajce katere ptice bi to lahko bilo, in kaj narediti? Lahko pričakujem da se kaj izvali, če ga imam na toplem? Kateri so naravni sovražniki (na vrtu imam tudi slepca, občasne obiskovalke so srake in šoje)? 2. Obstaja kak naraven način za zaščito pred polži? 3. Katero kolobarjenje priporočate? Tisto v katerem si rastline sledijo glede na potrebe po gnoju? Morda zaporedje gospe Thun - listnate rastline - korenovke - plodovke - cvetnice? Ali katero drugo, v katerem si rastline sledijo glede na potrebo po elementih (metuljnicam, ki vežejo dušik v zemljo, sledijo porabniki dušika ipd.)?
Pozdravljeni,

1. Za odgovor na to vprašanje boste našli na tej povezavi: http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=cizek

2. Pred nezaželjenimi polži lahko rastline zaščitite z naravnim Bio Plantella gelom proti polžem, ki ga nanesete okrog rastlin, ki jih želite zaščititi. Okoli rastlin sklenjen krog tvori mehansko pregrado, preko katere polž ne more. Nanosa ob rahlih padavinah ni potrebno obnavljati, v primeru večjega deževja ali dalj trajajoče suše pa je potrebno zaščito obnoviti. V ekološkem vrtnarjenju je tudi dovoljena in pogosta uporaba sredstva proti polžem Bio Plantella Arion + Pelete Arion + gredo polžem posebej v slast, zato jih pojedo raje kot zelenjavo. Sredstvo potresemo poleg rastlin, ki jih želimo ščititi, še najbolje je, da jih postavimo na krožniček in z njimi tvorimo majhen kupček.
Drug način pa je, da v jogurtove lončke nalijete pivo in potem lončke zakopljete ravno z zemeljsko površino, vendar morate večkrat menjavati pivo v lončkih drugače se polži ne bodo več lovili.
3. Pri kolobarjenju se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev. Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, se radi razmnožijo škodljivci in se hitreje razširijo bolezni. Če bi želeli, da bi bilo kolobarjenje najučinkoviteje, bi morali kolobariti na daljše obdobje kot na tri do štiri leta. Nekatere bolezni ostanejo v tleh celo dlje kot 20 let. Ravno tako je kolobarjenje problematično v majhnem vrtu, kjer so grede majhne in tesno skupaj. Škodljivci se namreč lahko selijo skupaj z rastlino.

Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo spisek glavnih vrtnin in približno količino, ki bi jo pridelovali. Na papir si naredimo razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V prazne prostore si označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki ga imamo, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo.
Za še boljši in bolj zdrav pridelek z domačega vrta pa vrtninam izberemo tudi primerne sosede, ki jih sejemo na rob gredice, še pogosteje pa kar vmes (tako imenovani vmesni posevki, npr. med rdečo peso posejemo solato, ki jo potem lahko uporabimo tudi za presajanje ali pa mešana setev čebule in korenčka, ki se medsebojno varujeta pred čebulno in korenjevo muho).
Kako boste kolobarili je odvisno od velikosti vrta in gredic. Dobro pa je upoštevati tudi potrebe rastlin po elementih. Metuljnicam, ki vežejo dušik v zemljo, sledijo porabniki dušika. Sladka koruza odvzema tlom velike količine dušika, pa tudi drugih hranil. Najboljši sosed ji bo torej stročnica, ki veže dušik iz zraka. V družbi stročnic bodo dobro rasli tudi drugi veliki porabniki dušika: zelje, cvetača, brokoli, kumare...
Dobro bosta druga ob drugi uspevali tudi dve vrtnini, ki se hranita iz različnih nivojev tal, tla pa bodo tako tudi bolj enakomerno izkoriščena. To sta na primer čebula, ki ima korenine bliže površini tal in korenček, katerega korenine segajo globlje. Če imamo večji vrt, je dobro vsakih nekaj let zgodaj jeseni določen predel posaditi z deteljo in oljno repico, ki vračata zemlji na naraven način predvsem dušik.

Lep pozdrav, KG

Za komentiranje se prijavite