Polži - Klub Gaia

Polži

Težava

Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev in po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage. 

Naše vrtove napadajo kopenski polži iz reda Stylommatophora, po slovensko kopenski pljučarji. Mednje spadajo lazarji, slinarji in veliki polži. Prezimijo v grmovju ali v tleh v različnih stadijih. So dvospolniki in se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo v začetku poletja (400 - 600 jajčec/osebek). Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži. Ti spolno dozorijo že po 60 dneh. 

Ker so slabo zavarovani pred izgubo vode (slinarji in lazarji vsebujejo do 85 % vode) so v suhem vremenu aktivni ponočiv deževnem pa tudi podnevi. Najbolj jim ustrezajo temperature od 12 do 22°C in 20 do 30 % vlaga v tleh. Prehranjujejo se z rastlinami, in sicer lahko samo v 24 urah pojedo tudi do 50 % svoje teže. Če so vremenske razmere neugodne, se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje pod kamni, trhlim lesom in v živih mejah.

Rešitev

Posamezne rastline ali skupine rastlin lahko učinkovito zaščitimo z Bio Plantella Gelom proti polžem, ki ga nanesemo okoli ogroženih vrtnin ali gredic. Nanos po 14 dneh obnovimo, odvisno od vremena. Na gredice lahko nastavimo tudi Bio Plantella Arion +, učinkovito vabo proti polžem, ki deluje tudi v vlažnem vremenu in ohrani naš pridelek pred temi požrešnimi škodljivci. 

Za zmanjševanje invazije polžev pa je priporočljivo mehansko obdelovati tla in tako izboljšati vodni režim v tleh. V vrt sadimo rastline, ki se jim polži izogibajo, na primer: ognjič, mak, grobeljnik, čebulo, česen, žajbelj, timijan, pelin, ... 

V vrt privabimo naravne sovražnike polžev: hrošče brzce, krastače, slepce, ježe, krte, rovke, vrane, škorce, race, ...

Zastirke proti polžem

Zastirke v vrtovih, kjer se pojavljajo voluharji, polži in bramorji, načeloma niso priporočljive. Seveda pa z vključevanjem rastlin, ki polže odganjajo, lahko poskrbimo, da bodo naša tla kljub vsemu uživala vse prednosti, ki jih zagotavlja koristna organska zastirka.
  • Vratič lahko posejemo ob vrtne gredice, najdemo ga pa tudi na nekoč obdelanih, zdaj pa zapuščenih zemljiščih. Za zastirko uporabimo zelene dele rastline, ki jih posipamo okrog vrtnin.
  • Pelin nam je s svojim močnim duhom odlična pomoč na vrtu. Ker zraste precej visoko in bujno, ga lahko naberemo dovolj, da v obliki zastirke, debele do 3 cm z njim učinkovito odganjamo polže. Siva barva rastline deluje na vrtu precej dekorativno, zato je tudi lepa kombinacija rastlinam v okrasnem vrtu.
  • Praprot - za zastirko uporabimo gozdno ali orlovo praprot, ki jo je po naših gozdovih precej. Praprot vsebuje tudi kalij, obenem pa njena prevrelka insekticidno deluje proti ušem in polžem.
  • Bezeg je v Sloveniji avtohtona rastlina in jo lahko precej pogosto srečamo ob robovih gozdov in travnikov. Listi imajo zelo učinkovito delovanje proti polžem, zato jih v obliki 3-5 cm debele zastirke posujemo na golo zemljo med vrtninami.

Za največji uspeh uporabite:

Bio Plantella Gel proti polžem

Povsem naravna mehanska zaščita rastlin pred vsemi vrstami polžev. Biološko razgradljiv, varen tudi za otroke in domače živali.

Plantella Arion +

Učinkovito sredstvo za zatiranje polžev v zelenjavnem in okrasnem vrtu, sadovnjakih in vinogradih, visoko obstojno na vlagi.