Škodljivci

Škodljivec največkrat napada različne agrume, med njimi tudi priljubljeno sobno rastlino limono, na Primorskem pa se ista vrsta loti tudi vinske trte.

Ameriškega kaparja najdemo na jablanah, hruškah, črnem ribezu, pa tudi na breskvah, slivah in češpljah.

Odrasle bele mušice imajo snežno bel videz. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna. Mlade ličinke so gibljive ploščate, dolge 0,3 mm, svetlo zelene barve z bistro rdečimi očmi.

Hroščki delajo luknjice na listih in s tem zmanjšujejo listno maso in prehrano rastlin.

Polkrožne objede listnih robov rododendrona povzroča brazdasti trsni rilčkar, ki je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec. Takšno ime je dobil, ker pogosto povzroča škodo na trti in ima podolgovat, rilčku podoben sprednji del telesa.

Pogosta škodljivca breskev sta molj in breskov zavijač. Slednji je sivorjavi metuljček, ki ima štiri rodove letno.

Odkritje pršice na ciklami ni tako enostavno, ker je škodljivec mikroskopsko majhen in njegovo prisotnost lahko zanesljivo potrdi samo strokovnjak.

Čebulna muha je eden najnevarnejših škodljivcev na čebuli. Letati začne že v aprilu, največ škode pa naredi v pomladih, ki so bolj vlažne in deževne. Kaj hitro uniči celoten pridelek.

Česnova muha je najpogostejši škodljivec na česnu. Pojavi se navadno spomladi, škodo pa naredi tudi na jesenskem česnu. Ko škodo opazimo, je za posevek že prepozno.

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Napad muhe je zlasti močan v toplih ...

Češpljeva mokasta uš je na češpljah ena najbolj nevarnih uši.

Je najhujša škodljivka mladih češnjevih dreves. Največ škode naredi v toplih in sušnih pomladanskih dneh.

V toplem poletju fižol pogosto napade črna fižolova listna uš. Pojavi se takoj, ko zrastejo prvi listi in na fižolu ostane vso rastno dobo.

Med vrste insektov, ki naseljujejo naša bivališča, kuse uspešno razmnožujejo in jih je težko zatirati, spadajo faraonske mravlje (Monomorium pharaonis) ali faraonke.

Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Najraje napade visoki fižol, nato nizkega, napada pa še grah, sojo, bob, lečo ...Škodo na zrnju naredijo predvsem njegove ličinke.

Znane so tri vrste hruševa bolšice, vendar se v Sloveniji pojavljata le dve, to sta navadna hruševa bolšica (Psylla piri) in velika hruševa bolšica (Psylla pirisuga).

Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se na na sadnem drevju pogosteje pojavlja predvsem v bližini gozdov. Hroščki prezimijo v gozdu pod lubjem, lišaji in mahovi.

To je prvi škodljivec, ki se spomladi pojavi na sadnem drevju in sicer na jablani. Uši prezimijo v obliki črnih, bleščečih, do pol milimetra velikih ovalnih jajčec na eno in dvo letnih poganjkih.

Jablanova uš šiškarica se občasno pojavlja na jablanah. Listi, na katerih se pojavijo kolonije uši, spremenijo barvo, se zvijajo in kodrajo ter obarvajo rumeno ali rdeče.

Pri nas je najbolj pogosta zelena jablanova uš, ki povzroča veliko škodo. Naseli se na vršičke in mlade liste dreves v obliki kolonij.

Osica je dolga 6 do 7 milimetrov, je rumenorjave barve s kožastimi krili.

Jabolčni zavijač je škodljivec, ki povzroča črvivost jabolk. Je 1 cm velik metuljček, ki odlaga jajčeca na plodove.

Jagodov cvetožer je hrošček s posebnim rilčkom, s katerim nabada cvetne popke in jih s tem uničuje.

Vrtnice napada več vrst kaparjev, najbolj pogost pa je šipkov kapar. Pojavi se na poganjkih, kjer se hrani s sesanjem rastlinskih sokov.

Kapusov belin je metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili. Na vrtninah delajo škodo njegove gosenice, ki včasih tako pogrizejo rastline, da ostanejo le gola rebra.

Kapusova hržica napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo. Škodo dela s sesanjem sredice rastline.

Ličinke kapusove muhe na zelju in drugih vrtninah povzročajo veliko škode. Uničijo lahko tudi tretjino posevka.

Kapusove sovke so temno sivi metulji ki se pojavljajo 2 x letno. Odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo mesnate velike gosenice, ki lahko popolnoma uničijo liste.

Koloradski hrošči so najpomembnejši škodljivci krompirja, napadajo pa tudi jajčevce. Odrasle hrošče prepoznamo po značilnih črno rumenih črtah, ličinke pa so rdeče do oranžne s črno glavo. Škodljivec lahko na nasadu naredi veliko škodo.

Komarji nas pogosto zmotijo bodisi pri delu ali počitku s svojim vztrajnim brenčanjem ali pikanjem. Žuželka je znana po srbečih pikih, ki jih občutimo predvsem v večernem času in ponoči, saj brenčijo okoli našega telesa in v hipu pičijo.

Koreninske uši delajo škodo z izsesavanjem rastline, rastline zastanejo v rasti ali propadejo.

Košeninar je s svojim podolgovatim vitkim rjavim telesom in suhimi nogami podoben komarju.

Krt sicer živi pod zemljo, zato ga vidimo zelo redko. A če se še tako trudi skriti, se na koncu izda sam - s krtinami. Ko namreč pod zemljo koplje rove, z glavo izrine prst na površje in naredi krtine.

Krvavo uš prepoznamo po vatastih kosmičih na poganjkih in vejah. V kosmiči se skrivajo rjavo rdeče uši.

Listne zavrtalke iz rodu Lirimoyza ugotovimo šele tedaj, ko na listih vrtnin ali okrasnih rastlinah opazimo prve poškodbe - zavrtine (rove) na listih.

Majski hrošči so od 22 do 28 milimetrov dolgi hroščki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo.

Škodljivec se pojavlja na različnih rastlinah, prav tako tudi na češnjah. Najpogosteje ga najdemo na Primorskem.

V ugodnih razmerah se miši hitro razmnožujejo, večinoma je bolj škodljiva poljščinam in vrtninam, zlasti pozimi, ko je v sadovnjaku dlje časa snežna odeja, pa objeda tudi sadna drevesa.

Mokasta kapusova uš je najpogostejša uš, kar jih napada kapusnice. Včasih se pojavi že zgodaj spomladi, drugič pa šele proti jeseni.

Mravlje tako kot vsi insekti, ki živijo v večjih skupnostih, pri iskanju hrane uporabljajo poseben način sporazumevanja in označevanja poti. Če njihovo logiko dobro poznamo, jim pot lahko tudi uspešno presekamo.

Med vsemi žuželkami, ki se lahko pojavljajo v naših stanovanjih, so muhe najpogostejša vrsta. Škodljivec se zadržuje v bližini človeka zlasti zaradi izjemne prilagodljivosti na različna okolja.

Oljčna muha je najbolj razširjen škodljivec. Škodo lahko dela do oktobra.

Oljčni molj ima tri rodove letno in napada cvetove, plodiče ter povzroča škodo na listih.

Grozdna sukača sta škodljivca iz rodu metuljev. Škodo delajo gosenice obeh vrst metuljčkov.

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Obgriznine zmanjšajo listno maso in povzročijo slabšo prehrano rastlin.

Pršica prelka rada napada vrtnice predvsem v toplih poletnih dneh. Škodo dela s sesanjem listov. Izsesani listi posivijo, rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju. Če se močno napadene rastline samo dotaknemo, začno listi odpadati.

Pršice se pojavljajo na okrasnih rastlinah, vrtninah, sadnem drevju in vinski trti.

Če listi odtrgamo in ga pogledamo proti svetlobi, lahko vidimo drobne pikice, ki se premikajo.

Ribez napada tudi škodljivec z imenom ribezova steklokrilka. To je metulj, ki na prvi pogled deluje kot podaljšana osa, saj ima na zadku štiri živo rumene pasove.

Napad robidove pršice je kriv za nepopolno dozorevanje plodov. Plodovi so normalne velikosti, vendar nekateri ostanejo rdeči in sploh ne dozorijo, drugi pa so pisani, rdeče črni, kar pomeni, da so le delno dozoreli.