Gliva se v vinogradu zadržuje na mumijah jagod in preostalih
odmrlih delih grozda iz preteklega leta in tudi na drugih gostiteljskih
rastlinah oz. plevelih. Spore, ki se širijo po vinogradu pozno spomladi
okužujejo mladike, socvetja, cvetove in liste. Na jagodah, ki se okužijo v
začetku razvoja, pomeni takoj po cvetenju se pogosto razvije predčasna kisla
gniloba, a včasih spore glive ostanejo neaktivne vse do začetka zorenja jagod. Po
okužbi jagode postanejo mehke in »vodene«, ki jih ob prisotnosti visoke vlažnosti
oziroma vlage prekrije siva prevleka glive. Po okužbi jagode belih sort
porjavijo, medtem ko rdečih zbledijo, pordečijo, kasneje pa vse jagode ovenijo,
osušijo in nastanejo t. i. mumije, ki se povesijo.
Gliva
okužuje tudi pecelj oziroma pecljevino grozdov, ki na mestu okužbe porjavi,
počrni in kasneje se grozd povesi.