Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem pri srednje poznih in poznih sortah breskev in nektarin ter tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.
Prve pege škrlupa na jablanah opazimo na zgornji strani listov v prvih dneh maja, pozneje pa tudi na drobnih plodovih.
Pri hruškah pa so za okužbo bolj občutljivi drobni plodovi (plodiči) kot listi, zato velikokrat škrlupa na listih ne opazimo, plodiči pa so kljub temu lahko močno okuženi.
Gliva škrlupa prezimi v odpadlem listju, spomladi pa se dozorele spore z vetrom prenašajo na mlade liste, nato pa se širi na plodove. Škrlup povzroča veliko škodo, ker vpliva na količino pridelka in njegovo kakovost. Bolezen je prisotna v vseh klimatskih razmerah. Bolezen se na sadnem drevju pojavlja vsako leto, kadar je padavin aprila, maja in junija veliko, pa je pojav bolezni še močnejši.