Bolezni

Bolezen se imenuje ameriška kosmuljeva plesen in se je sprva pojavila na kosmulji, kasneje pa je začela napadati tudi ribez. K nam je prišla iz Amerike, od tod tudi ime. Ker se pojavlja redno vsako leto na ribezu, jo imenujemo tudi ribezova ...

Bolezen se pojavi na plodovih v času zorenja. Pri jagodah jo spoznamo po udrtih črnih pegah, pri rdečem ribezu in ameriških borovnicah pa po rožnato obarvanih sporah na plodovih.

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Na solati se lahko pojavi bela gniloba in solatna bela gniloba. Obe bolezni povzroča gliva iz rodu Sclerotinia.

Pri okužbi z belo listno pegavostjo se na listih pojavijo številne okrogle rjave do rdeče lise s svetlejšo sredino. Pri rdeči pegavosti pa nastajajo rjavkaste do rdečkaste lise brez svetle sredice. Pogosto se na listih pojavita obe pegavosti hkrati. ...

Beluševa rja je najnevarnejša bolezen gojenega beluša, zlasti na peščenih tleh, kjer je večja nevarnost izsušitve prsti. Močan napad bolezni lahko povzroči, da se pridelek v naslednjem letu zmanjša za polovico.

Bolezni stebla, kot so: rak skorje, odmiranje stebel in sušenje vej povzročajo odmiranje rodnih poganjkov.

Siva grozdna plesen, ki jo vinogradniki bolje poznajo kot botritis, je pogosta glivična bolezen v naših vinogradih.

Glivice prezimijo na poganjkih in brstih gostiteljskih rastlin, proti koncu zime pa okužijo liste, ki so še v brstih. Ko opazimo znake breskove kodravosti na listih, so že povsem prepredeni z glivicami.

Čebulno plesen povzroča gliva Peronospora destructor. Bolezni ustreza toplo in vlažno vreme.

Bolezen napade predvsem tiste vrtnice, ki rastejo v neugodnih pogojih: v vlažnih tleh in v senci, kjer nimajo dovolj sonca.

Okužuje liste od začetka rasti pa do konca rastne dobe. Na listih se oblikujejo okrogle, precej velike pege z vzporednimi krogi.

Črna žilavka je bakterijska bolezen kapusnic. Zaradi gnitja zeljnih glav je pridelek popolnoma uničen.

Bolezen povzroča resne motnje pri pridelovanju semen, tudi pridelek je bistveno manjši.

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Ob močnejši okužbi so plodovi uničeni in pridelka ni.

Bolezen je tipična posledica neprimernega kolobarjenja na vseh kislih tleh, teh pa na področju ljubljanskega barja ne manjka.

Nevarna bolezen graha, ki preprečuje rastlini oblikovati stroke, tako pridelka ni.

Bolezen prepoznamo po rjavi, črnih in uvelih listih na hruški.

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Glivična bolezen, ki napada predvsem jablane in hruške.

Škrlup okuži liste, cvetove, plodove in tudi zelene poganjke. Najprej se pojavijo rjavo črne okrogle pege, pozneje tkivo odmre.

Gliva se pojavi kot belo siva prevleka, ki postopoma prekrije ves list. Okuženi listi so ožji in nagubani; gliva okuži tudi poganjke in rozete.

Jagodna pepelasta plesen občutno zmanjša pridelek jagod.

Kapusna plesen okužuje predvsem mlade rastline. V jeseni se pojavi tudi na starejših rastlinah, tako se pridelek in njegova kakovost močno poslabšata.

Glivične okužbe koreninskega sistema največkrat povzročijo parazitske glive, ki se razvijejo, kadar rastline rastejo v neustreznem substratu, ob prekomernem zalivanju ali v času prezimovanja.

Bakterija vdre v rastlino skozi rane, ki jih naredimo z orodjem, ko okopavamo.

Pojavlja se v toplem in suhem poletju, listi se sušijo in odmirajo, pridelek je slabši.

Kumarni mozaik je virusna bolezen, ki povzroča slabo rast, deformira ali celo uniči rastline. Vir okužbe so lahko druge okužene rastline. Prenašalci so listne uši.

Listna bledica ali kloroza je pri rododendronih reden pojav. V nekaterih primerih gre za pomanjkanje železa.

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih.

Na listih se oblikujejo okrogle, precej velike pege z vzporednimi krogi. Pege se večajo in med seboj spajajo. Sčasoma se pege združijo in počrnijo.

Najbolj nevarna bolezen zelene, ki povzroča velike izgube pridelka. Listi so uničeni, zato se tudi gomolj ne more oblikovati.

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Pojavi se predvsem na nageljnih, ki so posajeni v prevlažen substrat.

Pomembna bolezen paradižnika, ki prizadene predvsem liste, pridelek je manjši in slabše kakovosti.

Padavica je posledica napada različnih gliv, ki povzroči, da mlade rastlinice poležejo ali celo sploh ne vzklijejo.

Če okuži paradižnik, njegovi listi začnejo rumeneti, rjaveti in propadati, porjavijo pa tudi plodovi, ki v najhujšem primeru zgnijejo.

Najpogostejša bolezen, ki prizadene oljčno drevo se imenuje pavje oko. Običajno s pojavi v nasadih, kjer se zadržuje vlažen zrak.

Pelargonijina rja naredi na navadnih pasastih pelargonijah veliko škode, drugih rastlin pa ne ogroža. Širi se s trosi.

Bolezen se razvija pri surfiniji, mini daliji, nageljnu in gomoljni begoniji.

Najpogostejša je v toplih in suhih poletnih dneh, saj jo deževno in vlažno vreme ovira v njenem razvoju.

Pepelaste plesni ali pepelovke napadajo večino rastlinskih vrst, na vrtu jih najpogosteje opazimo na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, paradižniku, kumarah in drugih vrtninah, na sadnem drevju, zlasti jablanah in na visnki trti.

Pepelasta plesen je eden izmed najbolj razširjenih in enostavno prepoznavnih rastlinskih bolezni, ki napada praktično vse rastline.

Oidij vinske trte prezimi kot micelij v brstih, od koder spomladi požene svoje hife na že odgnale poganjke in liste.

Gliva, ki prenaša bolezen, prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju.

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Njene znake prepoznamo po sivkastih pegah z rdelim robom.

Plesen bučnic je bolezen, ki zlasti v toplem in vlažnem poletju zmanjša pridelek kumar, buč in lubenic ali ga celo uniči.

Fiziološka motnja se pojavi zaradi prevelikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kadar zalivamo pregrete rastline s hladno vodo in če rastline prekomerno zalivamo tudi po listih.

Rja se pojavi zlasti na čebulnicah kot so čebula, por, šalotka, česen in drobnjak. Bolezen napada liste, mlade poganjke in stebla.