Počakajte trenutek ...
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia
Naredi vrt
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija in klub
Revija Gaia
Naši avtorji
Vrtnarski dogodki
Gaia in člani
O klubu
Vrtnarski nasveti
Rastline
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
SOS
SOS diagnostik: bolezni in škodljivci rastlin
Bolezni
Škodljivci
Ostale težave
Strokovnjak svetuje
Naredi vrt
Moji vrtovi
Vrtovi uporabnikov
Revija Gaia
Naredi vrt
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
Zelenjavni vrt
Domača stran
Rastline
Zelenjavni vrt
Seznam rastlin
Arašid
Spada med stročnice. Arašid zraste do 60 cm visoko in ima rumene ali oranžne cvetove. Listi so pernati in dlakavi. Plod je strok, ki se razvije v zemlji in vsebuje oreške z rdečo lupino.
Artičoka in kardij
Rastlini spadata med nebinovke. Ti dve rastlini sta tako podobni, da ju izredno težko ločimo. Sta tudi najbližji sorodnici in imata večinoma enake lastnosti.
Azijske zelene rastline
Rastline spadajo med špinačnice. Iz Azije prihaja v Evropo kup različnih rastlin, ki jih s skupnim imenom imenujejo po angleško Mesclun, Azians greens ...
Beli koren
Spada med korenovke. Pravimo mu tudi ovseni koren ali vrtni turovec.
Blitva
Spada med špinačnice. Blitva je listnata zelenjava z velikimi listi svetlo ali temno zelene, rdeče ali rumene barve.
Bob
Je stročnica. Bob je stročnica z belimi cvetovi, ki se razvijejo v mesnate stroke, ki vsebujejo seme.
Brokoli
Spada med kapusnice. Je posebna, zelena različica cvetače, njegovo omesenelo socvetje pa je veliko bolj rahlo, predvsem pa manj časa vzdrži in hitro zacveti.
Brstični ohrovt
Spada med kapusnice. Ime je podobno, a rastlina je povsem drugačna od glavnatega ohrovta.
Buča kiwano
Spada med plodovke. Buča kiwano je plazeča se enoletna rastlina, ki razvije do 3 metre dolga stebla oziroma vreže.
Bučke in buče
Spadajo med plodovke. Rastlina oblikuje dolge poganjke z velikimi rumenimi cvetovi iz katerih se razvije okrogel ali podolgovat plod. Barve plodu so lahko zelene, bele, rumene barve.
Cvetača
Spada med kapusnice. Velika rastlina, ki ima velike zelene liste. Na vrhu stebla razvije veliko čvrsto rožo. Moderne sorte z listi same zakrijejo rožo in jo zaščitijo pred vročino.
Čajota
Spada v skupino bučnic. Zraste zelo bujna rastlina in ima lahko tudi pet metrov dolga stebla, nežne zelene liste ter zelo obilno obrodi.
Čebula
Spada med čebulnice. V prehrani je najbolj pomemben podzemni del, ki jo tvorijo preobraženi luskolisti.
Česen
Spada med čebulnice. Pod zemljo je pododlgovata čebulica, okoli katere so stranske čebulice.
Čičerika
Spada med stročnice. Rastlina čičerike je po rasti najbolj podobna nizkemu grahu, listi pa grašici.
Črna redkev
Črno redkev gojimo zaradi podzemnega gomolja, ki ima tudi zdravilno vrednost.
Črni koren
Spada med korenovke. Ime je dobil zaradi črne barve korena, pod katerim se skriva hrustljavo belo meso. Rastlina ima lepe rumene cvetove.
Dolga vigna
Spada med stročnice. Dolga vigna plezajoča tropska in subtropska enoletnica. Za 2 m in več dolge poganjke potrebuje oporo. V 70 - 80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50 - 90 cm dolgi stroki.
Drobnjak in šopasti česen
Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.
Endivija
Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.
Feferoni
Spada med plodovke. Rastlina oblikuje okoli 0,3 – 1 m visoko steblo, odvisno od sorte. Listi so srčaste oblike.
Fižol - nizek
Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.
Fižol - visok
Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.
Glavnati ohrovt
Spada med kapusnice. Značilno je njegovo zelo mehurjasto, nekoliko bolj trdo listje.
Grah
Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.
Grenka melona
Spada med plodovke. Grenka melona ima vitke, do 5 m dolge poganjke, s katerimi se vzpenja po opori ali razrašča po tleh.
Hren
Rastlina spada med križnice. Oblikuje dolg, bel koren, izrazitega aromatičnega okusa. Užitni listi so veliki, ovalne oblike in zrastejo do višine 1,5 m.
Jajčevec
Spada med plodovke. Ime ima po jajčastih plodovih, ki so lahko tudi okrogli, hruškasti ali zelo podolgovati.
Kasava ali Maniok
Nizko drevo, ki zraste do 3 m visoko. Listi kot prsti sestavljeni iz 3 - 7 lističev. Cvetovi v grozdastih socvetjih. Plod krilata glavica. Velike gomoljaste korenine.
Kitajski drobnjak
Spada med čebulnice. Kitajski drobnjak je trajnica, ki jo gnojimo tako za okras kakor tudi kot uporabno rastlino. Ima votle, temno zelene, svetleče liste.
Kitajsko zelje
Spada med kapusnice. Poznan je tip, ki naredi okrogle ali podolgovate, trdno sklenjene, a obeljene glave. Listi so veliko bolj krhki in nežni kakor pri belem zelju, okus je nekoliko podoben repi in bolj sladkast.
Koleraba
Spada med kapusnice. Za prehrano je pri kolerabi namenjena odebeljena korenina.
Kolerabica
Spada med kapusnice. Za razliko od njene starejše sestre kolerabe, uživamo pri kolerabici odebeljeno steblo.
Kopriva
Spada med špinačnice. Je trajnica z razvejanim, plazečimi poganjki. Steblo je visoko, štirioglate oblike. Listi so podolgovati, zelene barve, na katerih so dlačice, ki vsebujejo dražilni strup.
Korenje
Spada med korenovke. Oblikuje koren, ki je lahko rumene ali bele barve. Pojavile so se sorte, ki so lahko vijolične barve.
Koruza
Koruza je enoletna žitarica in ima šopast koreninski sistem. Poleg glavne se oblikuje več vrst stranjskih korenin.
Kreša
Rastlina spada med križnice. Je enoletna rastlina, ki lahko zraste do 60 cm. Tvori drobne roza cvetove. Uporabljamo jo, ko je visoka le do 10 cm. Po okusu in vonju je blizu gorčici.
Krompir
Spada med gomoljnice. Rastline pod zemljo ustvarijo gomolje različnih velikosti, s katerimi rastlino tudi razmnožujemo.
Kumare
Spada med plodovke. Gojimo jo kot plezalko z razvejanim nadzemnim delom in srčastimi listi. Plodovi so podolgovati in zelene barve z manjšimi bodicami. Notri so užitna semena.
Listnati ohrovt
Spada med kapusnice. Je dokaj podoben brstičnemu, le da so na njem užitni, veliki, močno nakodrani listi. Poznamo tudi kultivarje z rdečimi listi.
Lubenice
Lubenice gojimo zaradi velikih, buči podobnih plodov z okunim rdečkastim mesom.
Mehiška kumara
Rastlina spada med plodovke. V domovini uspeva kot trajnica, v naših pogojih pa se mehiška kumara obnaša kot enoletna rastlina.
Motovilec
Spada med solatnice. Tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi. Lahko so dolgi do 20 cm, a so bolj okusni tisti z manjšimi.
Novozelandska špinača
Spada med špinačnice. Novozelandska špinača je plazeča listnata vrtnina, ki jo gojimo zaradi okusnih temno zelenih listov.
Okra
Spada med stročnice. Visoka rastlina pokončne grmaste rasti ima močno zeleno steblo s škrlatnimi pegami in zelene, dlanaste liste.
Paprika
Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.
Paradižnik
Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.
Pastinak
Spada med korenovke. Listi so svetleje zeleni, niso bleščeče gladki, precej višji zrastejo, lističi pa so večji kakor pri peteršilju. V zemlji jeseni zraste velika aromatična bela korenina.
Peteršilj
Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.
Por
Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.
<
Prejšnja stran
1
2
Naslednja stran
>