Nega in oskrba
V pomladanskem času pred rahljanjem običajno potrosimo mineralna
gnojila, ki vsebujejo več fosforja in kalija (Plantella Specialno sadjarsko gnojilo). Nakaljevanje poteka okrog dva meseca v plitvih zabojih pri temperaturi 12 - 150C
v svetlem prostoru, dokler ne nastanejo 1 - 2 cm dolgi zeleni in čvrsti kaliči.
Razmnoževanje
Pri izboru semena je pomembna debelina semenskih gomoljev oziroma
kalibracija. Seme debeline 35/55 mm ima več energije, bolj je odporno proti
hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s
tem tudi večji pridelek. Uporabljamo samo zdrave in dobro nakaljene
gomolje. Nakaljevanje gomoljev pričnemo 14 do 21 dni pred sajenjem.
Izberemo svetel in topel prostor (15 do 18 o C). Brsti naj zrastejo do 10 ali
15 mm, nič pa ni narobe, če so daljši (do 2 cm). Pri sajenju pazimo, da jih ne
odlomimo.
Sadimo, ko se tla ogrejejo na 9 0C. Minimalna
temperatura tal za kaljenje je 8- 10 0C, optimalna pa 15 - 16 0C.
S sajenjem ne prehitevajmo bolje je počakati na optimalne razmere. Medvrstna
razdalja sajenja je 70 ali 75 cm v vrsti pa naj znaša cca. 45 cm. Krompir
potrebuje ves čas svoje rasti rahla in vlažna tla. Tla morajo biti rahla, brez
stlačenih, trdih plasti.
Če krompirju gnojimo z 100% organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik K, ga je najbolje in raztrositi čim
bolj enakomerno pred oranjem v jeseni ali zgodaj pomladi. Tla obdelamo 20 - 30
cm globoko.
V Sloveniji imamo zelo široko ponudbo različnih sort krompirja.
Slovenske sorte so: kresnik, jana, vesna, cvetnik in novejše kis-mirna, pšata
in kis-sora.
Uporabna vrednost
Vsebuje veliko škroba, vitamina C in B1.
Uravnava funkcijo želodca in vranice, zdravi rane na želodcu in dvanajstniku,
pomaga pri glavobolu in zaprtju.
Bolezni, škodljivci, težave
Krompir napada vrsta škodljivcev in bolezni. Krompirjeva plesen,
kot najbolj nevaren uničevalec krompirja, v času intenzivne rasti ranega
krompirja še nima ugodnih pogojev za razvoj in povzroči večje škode na posevkih
poznega krompirja. Krompirjevo plesen povzroči gliva Phytophthora infestans. Za
okužbo so dovzetne bolj pozne sorte krompirja, ter tiste, ki so manj odporne.
Krompirjeva plesen predstavlja velik problem pri vzgoji krompirja po celem
svetu. Lakoto na Irskem v letu 1840 je povzročila prav ta bolezen. V
ugodnih pogojih lahko okuži liste in steblo in gomolj. Za preventivno varstvo
skrbimo že od vznika dalje, uporabimo naravni fungicid na osnovi njivske
preslice Bio Plantella Chitosan.
Sorte
Zgodnje sorte
- Maris bard, arrow sta sorti z
belim mesom, podolgovato ovalnimi gomolji in belo barvo kožice. Odlični sorti
sta za kuhanje in pečenje. Odporni sta proti krompirjevi plesni na listih.
Maris bard se tudi skladišči zelo dobro.
- Arielle ima rumeno meso, gomolji so
podolgovato ovaljni, barva kožice pa rumena. Sorta je predvsem primerna za
pečenje.
- Kresnik in Jana sta
najbolj znani slovenski sorti, ki spadata v sorto kifeljčar. Odlikuje ju belo
meso gomoljev, ki so podolgovati. Gomolji so primerni za zgodnji izkop in za
pečenje.
- Agata je srednje zgodnja sorta, ima meso
svetlo rumene barve in okrogle ovalne gomolje. Je sorta, odporna proti
krompirjevi plesni. Priporočamo jo za ekološko pridelavo, saj ne potrebuje
kemične zaščite.
|
Pozne sorte
- Fianna, bistra imata krem belo meso, ovalne gomolje z rumeno barvo kožice. Primerni sta za skladiščenje.
- Kis-sora ima krem belo meso, okroglo ovalne oblike gomoljev, ki imajo rumeno kožico. Gomolji so primerni za daljše skladiščenje.
- Markies ima svetlo rumeno meso, podolgovate ovalne gomolje in rumeno barvo kožice.
|