Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Naši

Pyrus pyrifolia

Spada med pečkarje. Azijsko hruško poimenujemo naši, kar v japonščini pomeni hruška.

Čeprav je vrsta hruške, pa si je naši z evropskimi hruškami podoben le v listih in cvetovih, popolnoma pa se razlikuje po rasti in plodovih. Njegovo drevo je podobno kiviju, njegovo rast pa lahko primerjamo z rastjo vrtnice. Sadež našija je po obliki podoben jabolku, po okusu pa hruški, le da je bolj aromatičen. Poznavalci ga posrečeno opisujejo kot odlično kombinacijo sočnosti hrušk in hrustljavosti oz. čvrstosti jabolka.

Nega in oskrba

Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni.

Azijsko hruško najlažje razmnožimo s cepljenjem. Cepič se najbolje prime na hruškov sejanec, nekoliko slabše pa na kutino. Pomembno je, da je podlaga za cepljenje kompatibilna z azijsko hruško in omogoča močnejšo rast ter zgodnejše zorenje. Rastline lahko gojimo v obliki vretena, pergole ali žive meje. V prvih letih raste močno in odganja navpične poganjke z manj plodovi. Za boljšo rodnost moramo poganjke upogibati. Primeren čas za to je od maja do junija. Ko drevo preide v polno rodnost, moramo plodove redčiti. S tem izboljšamo kakovost preostalih plodov in razbremenimo veje, da pod silno težo številnih plodov ne popustijo. Plodovi poletnih sort postopoma zorijo od avgusta in septembra, zato jih imamo na voljo dalj časa. Ker naši izhaja iz dežel vzhodne Azije (Japonska, Kitajska, Koreja), najbolje uspeva na toplih, zavetrnih območjih v rodovitnih in odcednih tleh. Rastlina zelo dobro prenaša nizke zimske temperature, škodijo pa ji zgodnje spomladanske pozebe, saj podobno kot marelica zelo zgodaj cveti. Plodovi so občutljivi tudi na veter, zato rastlino sadimo na zavetrne lege. Na neustreznih rastiščih postanejo plodovi trpkega in neužitnega okusa.  

Razmnoževanje

Znanih je več kot sto različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi. Nekateri plodovi imajo tako bolj hruškasto obliko, drugi so bolj podobni jabolku. Imajo gladko in tanko lupino, barva pa se spreminja od rjavkaste do zlato rumene, japonske sorte pa so celo rumeno zelene. Razlikujejo se tudi po obarvanosti mesa plodu: poznamo rumeno mesnate in rjavo mesnate sorte.

Uporabna vrednost

Sadež azijske hruške ugodno vpliva na človekov organizem, saj pospešuje izločanje vode in zmanjšuje količino strupenih snovi v telesu. Vsebuje do 85 odstotkov vode, zato ga v Aziji največkrat uporabljajo za pogasitev žeje, njegovi plodovi pa so cenjeni tudi zato, ker učinkovito blažijo učinek alkohola. Sadeže uporabljamo surove, najpogosteje olupljene. Njihovo sočno in aromatično meso, ki ga narežemo na koščke, je primerno za sadne in pikantne solate, dobro pa se prilega tudi k sladkim jedem in rdečemu vinu. Pogosto se uporablja za pripravo marmelad, Kitajci pa k poletnim jedem radi dodajo njegove tenke rezine. Plodove hranimo v hladilniku na 4 oC in višji zračni vlažnosti. V takih razmerah jih sveže lahko ohranimo tudi do tri mesece.

Izdelki

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.