Nega in oskrba
Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo
tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v
sezoni.
Azijsko hruško najlažje razmnožimo s cepljenjem. Cepič se najbolje
prime na hruškov sejanec, nekoliko slabše pa na kutino. Pomembno je, da je
podlaga za cepljenje kompatibilna z azijsko hruško in omogoča močnejšo rast ter
zgodnejše zorenje. Rastline lahko gojimo v obliki vretena, pergole ali žive meje.
V prvih letih raste močno in odganja navpične poganjke z manj plodovi. Za
boljšo rodnost moramo poganjke upogibati. Primeren čas za to je od maja do
junija. Ko drevo preide v polno rodnost, moramo plodove redčiti. S tem
izboljšamo kakovost preostalih plodov in razbremenimo veje, da pod silno težo
številnih plodov ne popustijo. Plodovi poletnih sort postopoma zorijo od
avgusta in septembra, zato jih imamo na voljo dalj časa. Ker naši izhaja
iz dežel vzhodne Azije (Japonska, Kitajska, Koreja), najbolje uspeva na toplih,
zavetrnih območjih v rodovitnih in odcednih tleh. Rastlina zelo dobro prenaša
nizke zimske temperature, škodijo pa ji zgodnje spomladanske pozebe, saj
podobno kot marelica zelo zgodaj cveti. Plodovi so občutljivi tudi na veter,
zato rastlino sadimo na zavetrne lege. Na neustreznih rastiščih postanejo
plodovi trpkega in neužitnega okusa.
Razmnoževanje
Znanih je več kot sto
različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki in barvi. Nekateri
plodovi imajo tako bolj hruškasto obliko, drugi so bolj podobni jabolku. Imajo
gladko in tanko lupino, barva pa se spreminja od rjavkaste do zlato rumene,
japonske sorte pa so celo rumeno zelene. Razlikujejo se tudi po obarvanosti
mesa plodu: poznamo rumeno mesnate in rjavo mesnate sorte.
Uporabna vrednost
Sadež azijske hruške ugodno
vpliva na človekov organizem, saj pospešuje izločanje vode in zmanjšuje
količino strupenih snovi v telesu. Vsebuje do 85 odstotkov vode, zato ga v
Aziji največkrat uporabljajo za pogasitev žeje, njegovi plodovi pa so cenjeni
tudi zato, ker učinkovito blažijo učinek alkohola. Sadeže uporabljamo surove,
najpogosteje olupljene. Njihovo sočno in aromatično meso, ki ga narežemo na
koščke, je primerno za sadne in pikantne solate, dobro pa se prilega tudi k
sladkim jedem in rdečemu vinu. Pogosto se uporablja za pripravo marmelad,
Kitajci pa k poletnim jedem radi dodajo njegove tenke rezine. Plodove hranimo v
hladilniku na 4 oC in
višji zračni vlažnosti. V takih razmerah jih sveže lahko ohranimo tudi do tri
mesece.