Hruška - Klub Gaia

Hruška

Pyrus communis

Hruška je listopadno sadno drevo, ki zraste 16 m in več. Hruške živijo lahko do 100 let in več.

Potrebujejo več toplote kot jablana. Hruška cveti 2-3 tedne pred jablano, kar res pričara pomlad, vendar je to tudi nevarno zaradi spomladanske pozebe. 

Nega in oskrba

Je manj zahtevna glede padavin in dobro prenaša sušna obdobja. Za nizke temperature ni občutljiva in prenese mraz do - 30 °C. Tudi hruške so samoneoplodne, zato sadimo skupaj tiste sorte, ko so dobre opraševalke (društvenka, krasanka). 

Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni. 

Varstvo v jesenskem času ko odpada listje in spomladi pred brstenjem z bakrovim pripravkom Bio Plantella Cuprovin

Razmnoževanje

Velikost sadnega drevesa je v glavnem odvisna od podlage, na katero je cepljena žlahtna sorta. Poleg visoke podlage sejanec, za katerega velja isto kot za jablanovega, se uporablja šibka podlaga kutina M-A. Je nekoliko močnejše rasti kot M-9 pri jablani. Drevesa zrastejo v višino približno 3m, razdalje sajenja med drevesi pa so 1 do 2 m. Je pa nekoliko občutljiva na kisla tla in dokaj hitro občuti sušo v peščenih tleh. V toplejših krajih pride v poštev še kutina M-C, ki je precej občutljiva za zimsko pozebo, zato se pri nas ne uporablja.  

Pri hruškah najdemo med bolj odpornimi sortami na bolezni že dokaj staro sorto konferans. Po rasti je srednje bujna, rodi pa zgodaj in zelo dobro. Plodovi so srednje debeli, tipične hruškaste oblike, kožica ploda pa je rjasta. Meso je rahlo zrnato, kar je ugodno tudi za sušenje. Zori sredi septembra, pojesti pa jo moramo v treh tednih po obiranju. Njena največja pomanjkljivost je občutljivost na toplotni ožig - v zelo vročih poletjih ji zaradi vročine listi potemnijo in se posušijo.

Med novejšimi sortami se največkrat omenja sorta harrow sweet, ki je odporna na ognjevko, a je žal dokaj občutljiva na hrušev škrlup. Na večino bolezni so dokaj odporne tudi tri priljubljene sorodnice hruške: kutina, nešplja in nashi. Žal so, kot vse druge hruške, dokaj občutljive na ognjevko, a je to povezano predvsem s časom cvetenja.

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Bio Plantella Cuprovin

Bakrov preparat za zimsko in jesensko škropljenje rastlin, ki je dostopen porabnikom, saj zanj ni potrebna izkaznica o uporabi ffs.

Bolezni

Hruševa rja

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Škodljivci

Ameriški kapar

Ameriškega kaparja najdemo na jablanah, hruškah, črnem ribezu, pa tudi na breskvah, slivah in češpljah.

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Članki

Kako porabiti domače sadje

Domače sadje lahko sproti porabljamo in tudi vsega porabimo ob dovolj veliki družini, medtem ko je treba presežke nekako predelati, morda v sok, marmelado ali kaj podobnega. Tokrat smo pripravili nekaj enostavnih, a čim bolj zdravih receptov za ...

Posušeno sadje namesto bonbonov

Sušenje sadja, zelišč in zelenjave je najstarejši način konzerviranja, ki je bilo zadnje desetletje po krivici izpodrinjeno iz predelave hrane. Če imamo lastni vrt, je sušenje zagotovo zelo koristna in ekonomična oblika predelave.