Potrebujejo več toplote kot jablana. Hruška cveti 2-3 tedne pred jablano, kar res pričara pomlad, vendar je to tudi nevarno zaradi spomladanske pozebe.
Velikost sadnega drevesa je v glavnem odvisna od podlage, na
katero je cepljena žlahtna sorta. Poleg visoke podlage sejanec, za katerega
velja isto kot za jablanovega, se uporablja šibka podlaga kutina M-A. Je
nekoliko močnejše rasti kot M-9 pri jablani. Drevesa zrastejo v višino
približno 3m, razdalje sajenja med drevesi pa so 1 do 2 m. Je pa nekoliko
občutljiva na kisla tla in dokaj hitro občuti sušo v peščenih tleh. V
toplejših krajih pride v poštev še kutina M-C, ki je precej občutljiva za
zimsko pozebo, zato se pri nas ne uporablja.
Pri hruškah najdemo med bolj odpornimi sortami na bolezni že dokaj
staro sorto konferans.
Po rasti je srednje bujna, rodi pa zgodaj in zelo dobro. Plodovi so srednje
debeli, tipične hruškaste oblike, kožica ploda pa je rjasta. Meso je rahlo
zrnato, kar je ugodno tudi za sušenje. Zori sredi septembra, pojesti pa jo
moramo v treh tednih po obiranju. Njena največja pomanjkljivost je občutljivost
na toplotni ožig - v zelo vročih poletjih ji zaradi vročine listi potemnijo in
se posušijo.
Med novejšimi sortami se največkrat omenja sorta harrow sweet, ki je odporna na
ognjevko, a je žal dokaj občutljiva na hrušev škrlup. Na večino bolezni so
dokaj odporne tudi tri priljubljene sorodnice hruške: kutina, nešplja in nashi.
Žal so, kot vse druge hruške, dokaj občutljive na ognjevko, a je to povezano
predvsem s časom cvetenja.