Žižola - Klub Gaia
Slovenian
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia Naredi vrt

Žižola

Zizyphus jujuba

Spada med primorske rastline. Žižola je eksotično, manjše listopadno drevo iz družine krhlikovk (Rhamnaceae).

Zraste do osmih metrov višine, v naših razmerah sicer precej manj (do pet metrov). Raste zelo počasi in ima gost, trden les. Veje so povešene, krošnja redka, sestavljena iz debelejših vej in poganjkov, podobno kot pri figi ali smokvi. Mladike niso ravne, ampak rastejo rahlo cikcakasto. S staranjem mladike potemnijo in rdeče rjava barva prek sive preide v temnejšo. Bleščeče, gladko lubje popoka. Veje so zgrbančene in poraščene z ostrimi trni. Na členkih vej so očesa, ki so vsako leto večja. Iz očes zrastejo listne vejice, na katerih so razporejeni temno zeleni, drobno nazobčani ovalni listi s tremi svetlejšimi vzdolžnimi žilami. V pazduhah listov od junija do avgusta najdemo okrogle dvospolne cvetove rumene barve, iz katerih po oplodnji s pomočjo žuželk zrastejo plodovi. Jeseni listi in tudi celotne listne vejice odpadejo - ne ostane olesenel poganjek, samo prej omenjeno oko je večje. Rastlina v višino in širino raste samo z redkimi lesnimi poganjki.

Plodovi so med rastjo svetlejše zelene barve, podolgovati in vsebujejo prav tako podolgovato koščico. Pred zorenjem se barva spremeni v rumenkasto. Med zorenjem so plodovi delno, lisasto rjavi; barvati se začnejo od peclja. V polni zrelosti (konec septembra, oktober) je barva plodov bleščeča rjavo rdečkasta, poznamo pa tudi sorte, ki se ne obarvajo v celoti. Plodovi se v zrelosti zgubajo, če jih pustimo na drevesu, se posušijo.

Nega in oskrba

Pozimi prenese do petnajst stopinj po ničlo, pri nas pa raste na prostem samo v strogem obmorskem pasu v Istri, kjer jo najdemo ob hišah, v vrtovih in sadovnjakih kot posamična drevesa. 

Drevesa bi verjetno lahko uspevala in rodila tudi drugod po Sloveniji (Primorska, Posavje), vendar so problem zgodnje jesenske slane in prekratka vegetacijska doba, ker plodovi ne bi dozoreli. 

Žižolo bi lahko gojili tudi v večji posodi, vendar bi jo morali pred zimskim mrazom umaknili v zaščiten prostor. Žižola je odporna na sušo in ni izbirčna glede tal.

Razmnoževanje

Na Kitajskem so z žlahtnjenjem vzgojili veliko število sort, ki se razlikujejo po obliki, velikosti in obarvanosti ploda. Tako poznamo žižole z drobnejšimi, podolgovatimi plodovi in žižole z debelejšimi plodovi jabolčaste ali hruškaste oblike.

Uporabna vrednost

Meso je v zrelosti bledo rumeno, mehko, ima spužvasto strukturo in poseben, vendar zelo prijeten sladko-kisli okus. Žižole so bogate z vitaminom C, saj sto gramov plodov vsebuje sedemdeset miligramov vitamina C, kar je 115 odstotkov dnevnih potreb po tem vitaminu. Delujejo protivnetno in odvajalno ter pomagajo pri izkašljevanju.

Bolezni, škodljivci, težave

Obrezovanje dreves omejimo na najnujnejše posege, varstvo pred boleznimi in škodljivci ni potrebno. Gre torej za nezahtevno sadno vrsto.