Višnja - Klub Gaia

Višnja

Prunus cerasus

Spada med koščičarje. Drevo doseže višino do 5 m.

Plodovi so temno rdeče barve, sočni in kisli ter trpki. Gojimo jo v drevesasti obliki, uporabna je tudi kotlasta oblika. 

Nega in oskrba

V Sloveniji uspeva višnja kar do tisoč metrov nadmorske višine, ni občutljiva za različne talne razmere, vendar najbolje uspeva v globokih, bogatih in zračnih tleh. Če so tla zelo mokra, težka in apnena, začne smoliti in pogosto propade. Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni. 

Mlada drevesa režemo spomladi, starejša, rodna drevesa pa po obiranju. Krošnja dreves višnje je lahko pokončne ali povešave oblike. Pri višnjah, ki so bolj povešene rasti, lahko veje v spodnjem delu zelo hitro ogolijo, zato jih v prvih letih po sajenju spodbujamo k rasti. Z rezjo drevo spodbudimo, da požene več močnih, bolj pokončnih poganjkov. Pri sortah, ki rastejo pokončno (heimanova, gorsemska in druge), večinoma samo redčimo pregoste poganjke. Ponavadi višnje vzgajamo v obliki izboljšane piramide. Vrha ponavadi ne krajšamo, odstranimo pa vse nove poganjke, dolge približno deset centimetrov, ki rastejo tik pod vrhom, na koncu ogrodnih vej, in vse bohotivke. Na splošno višnjam v prvih letih pustimo, da naredijo lepo, gosto krošnjo, naslednja leta pa opravljamo zlasti poletno rez. Pri poletni rezi izrežemo poganjke, ki zrastejo tik pod voditeljico in bi rasli najmočneje. 

Pri višnji se pogosto vsi plodovi preselijo na konce vej, zato veje režemo nazaj. Z rezjo zgornjih poganjkov pa spodbudimo rast spodnjih, ki oblikujejo ogrodje, in tako preprečimo, da bi spodnji del krošnje ogolel.

Razmnoževanje

V naših vrtnarijah in drevesnicah najpogosteje srečamo naslednje sorte: 

  • Lotovko, srednje bujne in povešave rasti, samooplodno, z srednje debelim, živo rdečim, a kislim plodom; 
  • Gorsemsko, ki raste srednje bujno ali bujno in pokončno, je samooplodna in zelo rodna sorta, z debelim, vinsko rdečim in sladko-kiselkastim plodom, je tudi precej odporna proti cvetni moniliji; 
  • Kelleris 16, precej bujne pokončne rasti, ki pa se pozneje povesi, je samooplodna, obilno rodi srednje debele, temno rdeče in ne preveč kisle plodove; 
  • Šumadinko, ki zori precej pozno, vendar obilno, je samooplodna sorta, raste šibko do srednje bujno in ima debel, temno rdeč, kisel in aromatičen plod.

Uporabna vrednost

Plodove zaradi izredne kislosti in sočnosti uporabljamo predvsem za sokove, sirupe in marmelade.

Učinkoviti izdelki za nego in oskrbo vaših rastlin

Za največji uspeh uporabite:

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Bolezni

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Škodljivci

Češnjeva muha

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Napad muhe je zlasti močan v toplih ...