Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Sliva

Prunus domestica

Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.

Meso je čvrsto, oranžne ali rumene barve s koščico na sredini. Ali gre koščica od mes je odvisno od sorte. 

Sliva je zelo raznolika sadna vrsta, ki se je razvijala v različnih okoljskih razmerah. Današnja razvrstitev deli žlahtne sorte slive na skupino evropskih in skupino kitajsko-japonskih (v Evropi so prisotne le v Italiji, ker so občutljive za spomladanske pozebe). Divje slive so rasle v Aziji že vsaj pred 2000 leti. Prvi so jih pridelovali Sirci, pozneje pa tudi Rimljani. Križarji so sadež prinesli v Evropo. Sliva je v Sloveniji tradicionalna sadna vrsta, saj je bila še sredi 19. stoletja najštevilčnejša. Ob koncu 19. stoletja je bila vodilna sorta domača češplja, pozneje pa so se razširile tudi druge vrste iz skupine evropskih sort.

Nega in oskrba

Slive niso zahtevne glede okoljskih razmer, saj jih lahko uspešno pridelujemo tudi na nadmorskih višinah do 900 metrov. Tudi glede tal niso zahtevne, priporočljivo pa je, da jih sadimo v dovolj globoka in bogata tla. Priporočamo gnojenje s Plantella Organikom pred sajenjem, enako kot tudi pozneje za vzdrževanje organske mase v tleh. Večina sort dobro prenaša nizke zimske temperature. Nevarnejše so spomladanske pozebe, ki pa se jim lahko izognemo z izbiro primerne sadjarske lege (najbolj ugodne so vzhodne in jugovzhodne, rahlo nagnjene lege). Ustrezajo jim območja s srednjo letno vsoto padavin od 700 do 1400 milimetrov, kar praktično pomeni, da jih lahko gojimo po celotni Sloveniji.

Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni.

V začetku je rast praviloma dokaj bujna in pokončna, pozneje pa se umiri. Ker je to povezano z rodnostjo, je pomembno, da se vzgoje te sadne sorte pravilno lotimo že na začetku. Prvo leto stranske veje takoj pripognemo v primerno položno lego, v  naslednjem letu pa jih  prikrajšamo, da se obrastejo. Če ima sadika primerno močne predčasne poganjke, kar je lastnost le nekaterih sort, pa te prikrajšamo takoj po sajenju.

Krajšanja vrha se lotimo nekoliko pozneje, da se rast na spodnjih vejah že začne. V nasprotnem primeru se nam lahko pripeti, da bodo prve veje šibkejše od tistih nad njimi. Za boljšo rodnost poskrbimo z dovolj odprtimi koti vej, zlasti kadar vzgajamo ringlo, ki ima močnejšo, bolj pokončno rast.

Razmnoževanje

Slive cepimo predvsem na podlago mirabolana, veliko uspeha pa imamo lahko tudi s sejancem slive. Nekoliko nižjo rast drevesa dosežemo s cepljenjem na podlago mirabolana 290C, čeprav je ta malenkost zahtevnejša glede tal.

Uporabna vrednost

Uporabna za kuhanje sokov, kompotov. Primerna za sušenje in kuhanje žganja. Uživa se seveda tudi sveža. 

Izdelki

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Bolezni

Listna luknjičavost koščičarjev

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih.

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Škodljivci

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Članki

Stebričasto sadno drevje - novosti in posebnosti

Stebričasto sadno drevje je vedno bolj priljubljeno. Zaradi kompaktne rasti je primerno za manjše vrtove in večje posode.

Kako porabiti domače sadje

Domače sadje lahko sproti porabljamo in tudi vsega porabimo ob dovolj veliki družini, medtem ko je treba presežke nekako predelati, morda v sok, marmelado ali kaj podobnega. Tokrat smo pripravili nekaj enostavnih, a čim bolj zdravih receptov za ...