Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Češnja

Prunus avium

Spada med koščičarje. Vzgojna oblika je drevo, različnih višin, od 4 m do 10 m.

Cvetovi so bele barve. Plodovi so rumene do rdeče barve, v sredini je trda koščica. 

Nega in oskrba

Češnje so sadna vrsta, ki je zelo posebna. Raste v toplejši in tudi hladni celinski klimi, saj pozimi prenese tudi do minus trideset stopinj Celzija. Žal pa je dokaj občutljiva za spomladansko pozebo, saj je lahko zanjo v času pred in v času cvetenja usodnih že nekaj stopinj. pod ničlo. Glede tal imajo češnje določene zahtevke. Dobro uspevajo v globokih, prepustnih tleh. Slabo prenašajo visoko podtalnico in kisla ali preveč apnena tla. V takih tleh češnjam manjka kalcija, kar zelo slabo vpliva zlasti na oplodnjo. 

Takšna tla lahko popravimo z dodajanjem Plantella Kalcivita. Gnojimo spomladi in jeseni založno z organskim gnojilom Plantella Organik. Za dognojevanje uporabljamo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo tekom rastne sezone, od tvorjenja plodov do pobiranja. Dognojujemo vsaj 3 x v sezoni.

Razmnoževanje

Pri opisu sort se pri češnjah ravnamo po času zorenja. Včasih so bile razporejene po češnjevih tednih, ki so povedali, koliko tednov poteče od končanega cvetenja do zorenja. Danes je vzeta za standard zgodnja sorta Burlat, druge razvrščamo glede na to, koliko dni za Burlatom zorijo.

Slovenski sadni izbor loči še med glavnimi in postranskimi sortami. V skupini glavnih sort so: Burlat, Giorga, Van, Sunburst, Germersdorfska in Lapins. V skupini postranskih sort je nekaj starejših sort in nekatere nove, ki so tudi še v preizkušanju. Omenimo le nekatere, ki se jih tudi že da dobiti v drevesnicah: Vigred, Vipavka, New star, Napoleonka, Bing, Hedelfinška.

Podlage za češnje (in višnje) so sejanec češnje in sejanec rešelike, ki sta najmočnejše rasti. Dobrih trideset odstotkov šibkejša podlaga je F12/1, sledi pa ji colt, ki je še nekoliko šibkejše rasti, češnje, cepljene na njej, tudi nekaj dni prej dozorevajo. Žal sta ti dve v težjih tleh dokaj občutljivi za koreninskega raka, ki precej oslabi drevo v rasti in rodnosti.

Opraševalni odnosi pri češnjah so zelo posebni, saj so vse klasične sorte samoneoplodne in nujno potrebujejo opraševalno sorto. Za te je predvsem pomembna sočasnost cvetenja glavne in opraševalne sorte. Češnje tako razvrščamo v tri skupine, glede na čas cvetenja: zgodnje, srednje in pozno cvetoče. Nova generacija kanadsko-ameriških sort je samooplodna in tako lahko sadimo tudi posamezna drevesa češenj. Hkrati so te sorte tudi opraševalke za klasične sorte.

Uporabna vrednost

Popularno sezonsko sadje. Uporabno tudi za kuhanje kompotov, džemov, marmelad. Delajo se tudi likerji, sok ali se uporabijo v zavitku. 

Izdelki

Plantella Kalcivit

Sredstvo za odpravljanje kislosti tal.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Plantella Specialno sadjarsko gnojilo

Mineralno gnojilo v granulah z nizko vsebnostjo dušika in dodatkom magnezija ter bora, primerno za gnojenje sadnega drevja, vinske trte in krompirja.

Bolezni

Listna luknjičavost koščičarjev

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih.

Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče.

Škodljivci

Breskov zavijač in molj

Pogosta škodljivca breskev sta molj in breskov zavijač. Slednji je sivorjavi metuljček, ki ima štiri rodove letno.

Češnjeva muha

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Napad muhe je zlasti močan v toplih ...