Rastline - Klub Gaia

Rastline

Tilandzija

Tilancije so epifiti, ki za svojo rast potrebujejo le zračno vlago, korenine pa uporabljajo za oprijemanje.

Timijan

Timijan je trajni grm, ki zraste do 15 do 30 cm v višino. Prepoznamo ga po temno lila cvetovih in majhnih zelenih listih.

Tisa

Zimzelena drevesa in grmi. Lahko zraste do 15 m visoko.

Tolmieja

Tolmieja je nadvse zanimiva zelena okrasna rastlina, ki se vzgaja v okrasne namene zaradi lepo zelenih listov.

Topinambur

Rastlino lahko umestimo med gomoljnice. Topinambur je trajnica, ki pod zemljo izrašča podolgovate gomolje s posebnimi izrastki ali bradavicami.

Tradeskancija

Rod tradeskancij obsega več kot 70 vrst in izvira iz tropskih in subtropskih delov Amerike.

Travniška latovka

Travniška latovka je ena izmed najbolj trpežnih trav, je lepe temno zelene barve, odporna proti mrazu in nizki rezi.

Trdoleska

Vedno zeleni in listopadni grmi in drevesa, nekatere vrste se plazijo in vzpenjajo.

Trilistni limonovec

Spada med primorske rastline. Sadimo jo kot okrasno rastlino, saj je z množico belih cvetov spomladi in številnimi živo rumenimi okroglimi plodovi prijetnega vonja zares privlačen grm.

Tulipanvec

Hitro rastoča, listopadna drevesa z razprostrto krošnjo. Čašasti cvetovi močno spominjajo na tulipani od tukaj ime tulipanovec.

Tunbergija

Tunbergija je pri nas zelo priljubljena plezavka. Rod tunbergij šteje okoli 100 vrst enoletnic, vzpenjavk, trajnic in grmov.

Usodnik

Usodnik uvrščamo med večje grme lahko tudi manjša košato razvejana drevesa.

Vanda

Orhideja, ki ne potrebuje substrata i je posoda le za oporo koreninam.

Vanilija

Vzpenjava orhideja z dišečimi cvetovi in užitnimi stroki.

Venerini laski

Nežna listnata rastlin, ki odlično uspeva v vlažnem okolju.

Verbena

Rod Verbena spada v botanično družino Verbenaceae. Vsebuje okoli 250 različnih vrst enoletnih ali trajnih rastlin. Rastline v naravi najdemo v Ameriki in Aziji.

Vinka

Vinka je trpežna rastlina, primerna za sajenje v balkonska korita, sadimo pa jo lahko tudi na gredice in grobove.

Vinska trta

Vinska trta je trajna, olesenela gojena rastlina. Po naravi je vzpenjavka, ki se razrašča po drevju, grmovju in ob drugi opori. Vinogradnik z zimsko in poletno rezjo posega v trs in mu uravnava rast, rodnost, kakovost pridelka.

Višnja

Spada med koščičarje. Drevo doseže višino do 5 m.

Vodenka

Vodenke v naravi uspevajo v tropskem podnebju Nove Gvineje. So enoletne rastline. Poznamo navadne in novogvinejske vodenke.

Volčin

Volčin cveti v zimskem času, z lepimi cevastimi cvetovi, ki prijetno dišijo.

Volčje jabolko

Rastlina spada med razhudnikovke. Zraste večji grm na katerem se razvijejo oranžni plodovi v tanki ovojnici velikosti okoli 2 cm.

Volčji bob

Volčji bob lahko uvrstimo med najrazkošnejše trajnice, ki jih sadimo v vrtove. Gojimo ga zaradi velikih pokončnih socvetij, ki se odpirajo v začetku poletja. V naravi najdemo koli 200 enoletnih, dvoletnih in trajnih vrst te rastline, ki uspeva v ...

Voščenka

Zelena lončnica plezave ali viseče rasti tvori zelo dolge poganjke in čudovite šopke cvetov.

Vrba

Listopadna drevesa in grmi. Vrbe so ponavadi dvodomne. Moški cvetovi so večji od ženskih cvetov.

Vresa

Vresa je grmiček s številnimi kipečimi poganjki.

Vrtnice

Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Zapeljujejo nas z omamnim vonjem in cvetovi vseh barv, zato so nepogrešljive skoraj v vsakem vrtu. Posvetimo jim nekaj pozornosti, da bodo lahko še lepše. ...

Zajčja deteljica

Rod deteljic je obsežen in združuje več kot 800 vrst. V gozdu najdemo navadno belo zajčjo deteljico (Oxalis acetosella), rogata zajčja deteljica (Oxalis corniculata) pa je znana kot trdovraten plevel.

Zali kobulček

Zali kobulček je ljubka trajnica, razširjena na vlažnih alpskih travnikih ter po gozdovih Evrope in Azije.

Zamija

Zamija je novejša sobna rastlina grmičaste rasti, s pokončnimi mesnatimi stebli, odebeljenimi na spodnjem delu, in vedno zelenimi, bleščečimi, pernatimi listi.

Zelena

Spada med korenovke. Poznamo listno, belušno in gomoljno zeleno, pri nas se najpogosteje uporablja slednja. Rastlina ima izrazit vonj.

Zelenčica - kosmuljka

Zelenčica je ena izmed najpogostejših zelenih sobnih rastlin.

Zelje

Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.

Zmajevec

Zelene in pisano listne pokončne rastline.

Zvezdasti slak

Zvezdasti slak izvira iz tropskih predelov Mehike in obsega dvanajst botaničnih vrst.

Zvončnica

Rod zvončnic obsega skoraj 300 vrst enoletnih, dvoletnih in trajnih rastlin. Najdemo jih v deželah Balkana, na Kavkazu in v Sredozemlju.

Zygopetalum

Zygopetalumi so dehteče in eksotične orhideje Novega sveta, ki rastejo v hladnem deževnem gozdu.

Žafranika

Žafranika, pravilno navadni rumenik ali tudi barvilni osat, je pokončna, gojena, do petdeset centimetrov visoka enoletna rastlina z jajčastimi, podolgovatimi, po robovih nazobčanimi bodečimi listi in oranžnimi cvetovi.

Žajbelj

Žajbelj je značilna rastlina sredozemske flore. Iz Sredozemlja so ga razširili po vsej Evropi, kjer raste v vrtovih in ponekod tudi podivjano.

Žajbelj

Žajbelj je značilna rastlina sredozemske flore. Zraste do 60 centimetrov visoko. Spodnji deli stebla so oleseneli, mlajše vejice so zelene in imajo stebla kvadratastega prereza.

Žametnica

Žametnice spadajo v rod nebinovk (Asteraceae), izvirajo iz Mehike ter dežel Srednje in Južne Amerike. V naravi najdemo vsaj 60 vrst. Žametnice so koristne rastline v zelenjavnem vrtu, na cvetličnih gredicah, nekatere sorte pa se odlično obnesejo ...

Žarkordeči mleček

Nič kaj zahtevna sočnica z bodečimi vejami in atraktivnimi cvetovi.

Žižola

Spada med primorske rastline. Žižola je eksotično, manjše listopadno drevo iz družine krhlikovk (Rhamnaceae).