Rastline

Listopadna drevesa in grmi. Listi sestavljeni iz več dolgih jajčastih lističev, ki se pri veliko vrstah v jeseni lepo obarvajo.

Vedno zeleni grmi, ki cvetijo v poletnih mesecih. Prezimno trdne rastline.

Ognjič je prezimna enoletnica, ki spada v skupino nebinovk (Asteraceae). Cvetovi ognjiča so rumene ali oranžne barve. Listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Rastlina zraste do 60 cm visoko.

Spada med stročnice. Visoka rastlina pokončne grmaste rasti ima močno zeleno steblo s škrlatnimi pegami in zelene, dlanaste liste.

Okrasni luki ali čebule so zanimive in atraktivne trajnice, z lepimi cvetovi, ki se odpirajo v pozni spomladi in jeseni. Imajo tipičen vonj.

Listopadno drevo s široko razprostrto krošnjo. Zacveti v prvi polovici pomladi z majhnimi bledo rožnatimi cvetovi.

Manjše drevo, ki ga v vrtove sadimo zaradi okrasne vrednosti, hkrati pa njegovi mnogoteri cvetovi privlačijo opraševalce.

Pisanolistno mrtvo koprivo uvrščamo med strukturne rastline kompaktne rasti, saj jo vzgajamo predvsem zaradi zanimivih raznobarvnih listov.

Grmasti oslezi so železni repertoar vrtnih ureditev, saj poskrbijo za barvitost v drugi polovici leta.

Dobro uveljavljena sorta zimzelene, bujno rastoče grmovnice, ki jo v vrtove sadimo zaradi velikih socvetij močnih barv.

Oleandri so najverjetneje ena izmed najbolj priljubljenih sredozemskih rastlin.

Olivna zel je trajnica, ki ima olesenela stebelca in majhne zelene liste.

Vedno zelena drevesa in grmi. Cvetovi majhni, močno dišeči iz katerih se razvijejo večinoma zelo okrasni plodovi.

Spada med primorske rastline. Je zimzeleno drevo, visoko od 3 do 15 m, oblikuje krošnjo, seveda pa tudi cveti in rodi, čeprav plodovi v hladnejšem podnebju ne bodo dozoreli.

Drobno cvetoče orhideje imajo dolgožive cvetove in so enostavne za nego.

Spada med lupinarje. Zraste lahko do 35 m.

Poznamo ga tudi pod imenom vzhodni teloh.

Je zelnata trajnica, zraste do 50 cm visoko.

Orlice so zanimive in očarljive trajnice z zvonastimi cvetovi. Vedno so bile priljubljen del kmečkih vrtov. Poznamo več kot 70 vrst orlic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in tudi v gorah.

V okrasne namene gojimo tri vrste osleza: grmasti oslez (Hibiskus syriacus), kitajski oslez (Hibiscus rosa-sinensis) in modri hibiskus (Hibiscus huegelii).

Rod Osmanthus obsega večje število različnih dreves in grmov, ki sodijo med vedno zelene rastline.

Osteospermum poznamo pod imenom afriška marjetica. Spada v isto skupino rastlin kot dalije, marjetice in sončnice.

Ostrožniki so zelo raznolik rod rastlin, saj uspeva v naravi več ko 350 različnih vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Na vrtu nas očarajo kot najlepše visoke trajnice.

Na pogled pacipresa spominja na ciprese in kleke, a se v botaničnih opisih od njih razlikuje po vejicah, ki so pri pacipresi izrazito ploščate, pri cipresi pa so valjaste ali štirioglate, s celorobimi luskastimi lističi.

Visoka enoletnica, ki jo gojimo zaradi zanimivih, kroglastih socvetij, pretežno rožnatih ali rožnato belih odtenkov.

Palme so drevesaste oblike, njihova debla se ponavadi ne razraščajo v veje.

Listopadni in vedno zeleni grmi. Suličasti ali jajčasto oblikovani listi, so premenjalno nameščeni po lokastih poganjkih, jeseni se lahko lepo obarvajo.

Lepi čeveljci so enostavni za gojenje in zelo hvaležni. Cvetovi se obdržijo na rastlini dva do tri mesece.

Papirjevec je ena izmed redkih vodnih rastlin, ki dobro uspeva v lončku.

Rastlina spada med plodovke. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Plodovi so okrogli ali podolgovati, zelene, rumene ali rdeče barve.

Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.

Gozdna podrast v poznem zimskem času ponuja mnogo zanimivih sezonskih rastlin.

Spada med korenovke. Listi so svetleje zeleni, niso bleščeče gladki, precej višji zrastejo, lističi pa so večji kakor pri peteršilju. V zemlji jeseni zraste velika aromatična bela korenina.

Rastlina je trajnica grmičaste razrasti s suličastimi temno zelenimi lističi, ki so rahlo nazobčani, dolgi od tri do sedem centimetrov in široki od tri do šest milimetrov.

Pelargonije veljajo za eno najstarejših okenskih in balkonskih rastlin.

Pelin je trajnica, ki zraste med 60 in 120 cm visoko. Listi so pahljačasto razdeljeni in srebrnkaste barve. Cvetovi so razvrščeni v koških.

Perjanka je okrasna trava, ki jo sadimo zaradi lepih ščetinastih socvetij, ki cvetijo od poletja do jeseni. V naravi lahko najdemo okoli 80 vrst enoletnih in trajnih perjank. Predvsem uspevajo v tropskih in toplejših predelih po gozdovih, savanah in ...

Dekorativne rastline z ozkimi listi, ki lahko stojijo same, v naravi pa so v družbi kijevk.

Perunike so priljubljene trajnice, ki jih gojimo zaradi lepih in barvitih cvetov. V naravi najdemo okoli 300 različnih vrst, ki so razširjene po zmernih predelih severne poloble.

Manjše, večdebelno drevo ali večji grm, idealno za samostojno drevo v manjšem vrtu.

Spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti.

Petunija spada med razhudnike ali Solanaceae in izvira iz Brazilije, Mehike in Argentine. Njeno ime lahko prevedemo kot tobak.

Vedno zeleni grmi. Zrastejo do 2 m visoko. Listi suličaste oblike mladi svetlo rožnate ali rdeče barve, kasneje temno zeleni.

Je zimzelena vzpenjalka, a če ne najde opore za vzpenjanje, raste tudi po tleh kot pokrovna rastlina.

Posebnost te sorte so belo-zeleni listi in polnjeni, temno rdeči cvetovi, ki se nikoli do konca ne odprejo.

Plahtica je trajnica za vrtne grede, ki jo najdemo na travnikih in robovih gozdov Evrope in Azije.

Ena izmed najlepših posodovk pri nas je plumbago ali svinčenica.

Zimzeleno drevo z nizko nastavljeno krošnjo zraste do pet metrov visoko, na naravnih rastiščih pa tudi do petnajst.

Spada med čebulnice. Por takoj ločimo od drugih čebulnic po ploščatih listih.

Rod portulakov obsega več kot 100 vrst, ki se razraščajo v tropskih in subtropskih področjih sveta. Velecvetni portulak ali tolščak izvira iz Brazilije in Argentine.