Rastline

Spada med kapusnice. Rastlina ima liste, ki objemajo steblo. Tvori socvetje rumene barve. Korenina je podolgovate ali okrogle oblike. Meso je značilno vlaknasto.

Resa je manjši grm.

Spada med jagodičevje. V skupini ribezov imamo rdeči, črni in beli ribez, kosmulje in križance med črnim ribezom in kosmuljami (josta).

Poznamo veliko različnih vrst in sort rmanov, lahko so nizki in jih sadimo na skalnjake ali visoki za gredice s trajnicami.

Spada med jagodičevje. Iz korenin izraščajo več metrov dolgi poganjki s trni, obstajajo tudi sorte brez njih.

Listopadna drevesa in grmi. Listi pernato sestavljeni, cvetovni grozd sestavljen iz metuljastih cvetov.

Rožmarin je rastlina odprtih, tudi skalovitih predelov, občasno ga najdemo še v podrasti. S sivkastim videzom nakazuje, da je prilagojen močnemu soncu. Zacveti že zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlage.

Rudbekije cvetijo pozno poleti in jeseni. Sadimo jih zaradi lepih zlato rumenih cvetov s temnim stožcem v sredini. Izhajajo iz Severne Amerike, kjer uspevajo v gozdovih in prerijah.

Listopadni grmi in drevesa. Posamezni cvetovi zelo drobni komaj opazni sestavljajo puhasta metličasta socvetja.

Rukola je enoletnica, mediteranska rastlina, ki jo gojimo zaradi aromatičnih, rahlo pekočih listov.

Ruselija (Russelia equisetiformis) je izredno zanimiva grmasta rastlina, ki jo pri nas gojimo kot posodovko.

Vedno zelena zelnata trajnica, ki preživi tudi v najslabših razmerah.

Odlična cvetoča rastlina za zasajevanje gredic, obrobkov, skalnjakov in grobov. Krasijo jo drobni rumeni cvetki podobni marjetkam.

Sequoia je eno največjih dreves na svetu.

Je zimzelena grmičasta rastlina, ki izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije.

Spomladi cvetoči vedno zeleni grmi. V jesensko- zimskem času jo krasijo rdeče jagode, ki se v pomladanskem času odprejo.

Odlična pokrovna rastlina, ki je razširjena v vlažnih, senčnih gozdovih in travnikih Evrope in Azije. Najpogosteje gojimo vrsto A.reptans (plazeči skrečnik).

Spada med čebulnice. Sladki komarček (Foeniculum vulgare Mill. Var. Azoricum), tisti z "gomolji", je različica samoniklega komarčka, ki razvije le liste.

Je zanimiva strukturna povešava rastlina robustne rasti za obešanke in korita z vodno rezervo.

Slaki avtohtono uspevajo v južni Evropi in severni Afriki. Tam najdemo okoli 150 vrst tega rodu.

Rod vedno zelenih, delno zelenih ali listopadnih grmov, ki segajo od pritlikavih do drevesnih oblik.

Spada med koščičarje. Lahko zraste do 8 m višine. Cvetovi so bele barve. Plod je ovalen ali okrogel, ponavadi modre do vijolične barve. Lahko je tudi rumenih ali rdečih odtenkov.

Laški smilj je delno olesenelo trajno sredozemsko zelišče, zraste do 60 cm visoko.

Spada med stročnice. Po rasti je dokaj podobna nizkemu fižolu, le da je višja in ima tudi večje ter bolj kosmate liste.

Spada med solatnice. Rastlina oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene, rdeče barve.

Med sončnicami najdemo predvsem enoletnice, je a tudi nekaj vrst trajnic. Gojimo jih zaradi lepe rasti in rumenih koškastih socvetij.

Znana sta dva tipa sončnic, za proizvodnjo semena in za proizvodnjo olja.

Nezahtevna cvetoča sobna rastlina.

Srčki so trpežne trajnice, ki uspevajo v senčnih predelih. Poznamo okoli 20 vrst, ki rastejo v vlažnih gozdovih Severne Amerike in Azije.

Stevija je zelišče, ki izvira iz Peruja.

Kraljevska strelicija je osupljiva vedno zelena trajnica grmičaste rasti, ki v višino doseže do meter in pol ter prav toliko v širino.

Izvira iz tanzanijskega gorovja, kjer ga najdemo na nadmorski višini do 1800 m.

Suha roža samoniklo uspeva na peščenih in kamnitih področjih južne in vzhodne Avstralije.

Suholetnice so trajnice, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov in dolgega cvetenja. Znanih je okoli 200 različnih vrst enoletnic in trajnic, ki uspevajo na travnikih, gozdovih in kamnitih področjih Severne Amerike.

Ime surfinija uporabljamo za določene sorte visečih petunij. Poleg surfinije se v Evropi pojavlja še približno 80 sort visečih petunij.

Svetline gojimo zaradi lepih dišečih cvetov v rumeni in rožnati barvi. V naravi najdemo okoli 80 vrst svetlinov. Rastejo na travnikih in ob cestah Severne Amerike.

Svišč ali encijan je priljubljena trajnica, ki jo gojimo predvsem zaradi lepih temno modrih cvetov. V naravi uspeva okoli 400 vrst različnih enoletnih, dvoletnih in trajnih encijanov, ki jih najdemo v gorah in gozdovih zmernega podnebnega pasu.

Spada med čebulnice. Tudi šalotko smo še pred kratkim uvrstili v krog pozabljenih vrtnin, vendar se v zadnjih letih vrača na naše vrtove.

Šaš spada med okrasne trave. Sadimo ga zaradi lepe rasti in zanimive barve listov. V naravi najdemo več kot 2000 vrst, ki uspevajo predvsem v zmernih predelih zemeljske oble v močvirjih, vlažnih gozdovih in travnikih.

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel. Drobna semena, ki jih naredi jeseni, so dovolj, da je naslednje leto tam že polno rastlin.

Šetraji so od nekdaj veljali za uporabne rastline. Vrtni šetraj (S. hortensis) je enoletnica, ki pa, ko jo enkrat dobimo na vrt, postane pravi plevel.

Listopaden grm. Birni plodovi so navidezni plodovi. Sestavljeni so iz omesenelega cvetišča, ki v notranjosti tvori ovoj z dlačicami, med njimi pa so plodiči.

Spada med jagodičevje. Šisandra je lesnata ovijalka zelo bujne rasti, ki doseže višino do 10 m.

Rod listopadnih grmov in dreves. Gosta latasta socvetja sestavljena iz majhnih cevastih cvetov, prijetnega vonja in različnih barv. Listi srčasti, mehki podobni lipi od tod ime lipovec.

Spada med beluševke. Je trajnica, pri kateri iz rizomov v zemlji izraščajo poganjki, ki so zelene barve. Pokončni poganjki so lahko visoki do 2 m.

Spada med špinačnice. Špinača je listnata vrtnina s temno zelenimi listi.

Tagetes je cvetoča enoletnica in čudovit okras v zelenjavnem vrtu. Privabi mnoge koristne insekte, med njimi čebele opraševalke, in tiste, ki se hranijo z ušmi in drugimi škodljivimi insekti.

Spada med jagodičevje. Tayberry je križanec med robido in malino.

Teloh je priljubljena pomladanska trajnica, ki jo gojimo zaradi lepih cvetov in posebne oblike rasti. V naravi najdemo okoli 15 vrst, največ jih uspeva V Evropi, na Kitajskem in Siriji v zmernem podnebnem pasu.

Brazilska lepotica, imenovana tibouhina (Tibouchina urvilleana), je vedno zelen, do tri metre visok grm.