Počakajte trenutek ...
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia
Naredi vrt
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija in klub
Revija Gaia
Naši avtorji
Vrtnarski dogodki
Gaia in člani
O klubu
Vrtnarski nasveti
Rastline
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
SOS
SOS diagnostik: bolezni in škodljivci rastlin
Bolezni
Škodljivci
Ostale težave
Strokovnjak svetuje
Naredi vrt
Moji vrtovi
Vrtovi uporabnikov
Revija Gaia
Naredi vrt
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
Rastline
Domača stran
Rastline
Rastline
Črni koren
Spada med korenovke. Ime je dobil zaradi črne barve korena, pod katerim se skriva hrustljavo belo meso. Rastlina ima lepe rumene cvetove.
Črni trn
Do 3 m visok listopaden grm, s trnatimi vejami, cveti maja in aprila. Cvetovi dišeči in na gosto nameščeni na kratkih poganjih.
Črnooke suzane
Čudovite hitro rastoče vzpenjavke, ki se jih je predvsem zaradi temnega očesa v sredini prijelo ime črnooke Suzane, prihajajo iz tropske Afrike. Bogato cvetoče lepotice z bujnimi srčastimi, zelenimi listi ob pravilni oskrbi cvetijo od zgodnje ...
Čuga
Čuga je rod majhnih do zelo velikih dreves in grmov.
Daboecia
Daboecia je zelen grm nižje rasti zraste od 40 do 50cm v višino in nekje 30 do 40cm v širino.
Dalija
Klasične poletne lepotice
Dalija
Rod dalij šteje okoli trideset trajnic s koreninskimi gomolji, ki so užitni in so jih včasih uporabljali v prehrani. Dalije so čudovita popestritev z raznobarvnimi enojnimi ali polnjenimi cvetovi. Največkrat uporabljene na vrtu a lahko jih gojimo ...
Davalija
Ta elegantna in močna zelena praprot ne zahteva veliko vlage kot ostale praproti.
Diascija
Rod sodi med črnobinovke in šteje več kot petdeset vrst trajnic. Preko 50 vrst se kot trajnice samoniklo razrašča po jugu Afrike. Odlična popestritev za kombinacije v balkonskih koritih.
Difenbahija
Listnata lončnica grmaste rasti.
Dihondra
Je strukturna rastlina s krepko povešavo rastjo za balkonske zasaditve ali kot pokrovna rastlina na vrtu. Zanjo so značilni okroglasti listi, veliki do 1,5 cm v sivi ali svetlo zeleni barvi. Hvaležna in nezahtevna za oskrbo.
Dimorfoteka
Nizke rastline z marjetkam podobnimi cvetovi v različnih barvah. Starejše sorte dimorfotek, ki so jih uporabljali za skupinske zasaditve in rezano cvetje, so cvetele le pomladi, novejše serije, ki se odlikujejo po kompaktni rasti, pa ob izdatnem ...
Dipladenija
Dipladenija je zimzelena vzpenjavka, ki izvira iz Srednje in Južne Amerike.
Dišeča perla
Dišeča perla (drugo ime je dišeča lakota) zraste do 50 cm visoko in se precej široko razraste. Listi so enostavni in podolgovati. Cvetovi so beli in razvrščeni v socvetja.
Dišeče kosteničevje ali kozji parkeljc
Srednje velika grmovnica z omamno dišečimi cvetovi, ki se odpirajo februarja in marca.
Dišeči volčin
Sorto odlikujejo močno dišeči cvetovi, ki se v socvetjih pojavijo zgodaj spomladi.
Dišečnik
Listopadni poleti cvetoči grm. Cvetovi so rjavkasto rdeči in prijetno dišijo po kavi ali čokoladi, s čimer privablja opraševalce.
Divji kostanj
Listopadni grmi in drevesa, ki zrastejo do 30 m visoko. Listi dlanasto sestavljeni s petimi do sedmimi lističi, približno 25 cm dolgi.
Dobra misel
Dobra misel je rastlina gozdnega roba, ki se je zaradi svoje zdravilne pojavila tudi tu in tam v kmečkih vrtovih.
Dobrovita, snežnobela sorta
Bela socvetja omamno dišečih dobrovit poskrbijo za pravo spomladansko predstavo v vrtu.
Dojcija
Listopadni grmi, ki zraste do tri metre v višino in 2 m široko. Je hitro rastoč grm. Razvejana krošnja s šibastimi poganjki.
Dolga vigna
Spada med stročnice. Dolga vigna plezajoča tropska in subtropska enoletnica. Za 2 m in več dolge poganjke potrebuje oporo. V 70 - 80 dnevih po setvi začnejo v paru rasti 50 - 90 cm dolgi stroki.
Dren
Rod listopadnih grmov in listopadnih ali vedno zelenih dreves. So prezimno trdne do občutljive rastline.
Dresen
Dresni so nezahtevne in trpežne trajnice, ki jih gojimo zaradi dolgotrajnega cvetenja, saj polepšajo naš vrt vse do jeseni. V naravi so zelo razširjene praktično po vsej zemeljski polobli, saj poznamo okoli 100 različnih vrst te rastline. Vrste, ki ...
Drevoljub
Vzpenjave ali povešajoče rasti.
Drobnjak in šopasti česen
Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.
Ehmeja
Pasasta ehmeja je doma v braziliji in zraste do 1 m višine.
Endivija
Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.
Enoletna latovka
Enoletna latovka spada med izredno trpežne trave. Steblo je visoko okoli 25 cm, lat je dolg do 7 cm, odprt in trikotne oblike.
Episcija
Plazeča se ali viseča stebla hitro prekrijejo sklede ali se prevesijo čez košare.
Eshinant - sramovka
Epifitna cvetoča rastlina viseče rasti idealna za viseče košare.
Etažasta čebelja primula
Privlači čebelice, ki obiskujejo pretežno rožnate cvetove od aprila do konca maja.
Evkalipt
Vedno zelena drevesa in grmi. Zrastejo do 30 m visoko.
Facelija
Zelo zanimiva in tudi lepa rastlina je facelija. Zelo hitro raste, je zelo krhka rastlina in njena listna masa po košnji ali mulčenju hitro razpade.
Falenopsis
Najbolj razširjen rod orhidej.
Feferoni
Spada med plodovke. Rastlina oblikuje okoli 0,3 – 1 m visoko steblo, odvisno od sorte. Listi so srčaste oblike.
Feijoa
Feijoa je sredozemska rastlina z užitnimi plodovi. Spomladi ima zelo privlačne cvetove. Sodi med mirtovke.
Figa
Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnomi listi, katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.
Fikus
Fikus kot drevesa, grmi ali vzpenjalke.
Fitonija - mozaičnica
Prekrivna rastlina iz južnoameriškega tropskega gozda z olivno zelenimi listi prepreženimi z belimi žilami.
Fižol - nizek
Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.
Fižol - visok
Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.
Flamingovec
Na naš trg prihaja vse več novih sort flamingovca, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in po barvi cvetov.
Forzicija
Listopadni spomladi cvetoči grmi. Cvetovi zacvetijo pred olistanjem rastline.
Forzicija 'Courtasol'
Forzicije so zgodaj spomladi cvetoči listopadni grmi, ki jih marca občudujemo skoraj na vsakem vrtu.
Fuksija
Grm zraste do višine poldrugega metra in cveti od junija do septembra. Doma so v vlažnih gozdovih Srednje in Južne Amerike , Nove Zelandije in Tahitija. Čudovite rastline z cvetovi prav posebne oblike imenovane tudi lepotice v krilcih. Rastejo ...
Gaber
Listopadna drevesa, ki jih gojimo zaradi okrasnih listov. Zraste do 15 m višine, odvisno od vrste in načina vzgoje. Ima male oreškaste plodove.
Gavra
Rastlina, ki očara zaradi preproste lepote in skromnosti. V okrasne namene gojimo vrsto Gaura lindheimeri, eno izmed lepših in bolj uporabnih trajnic, ki zadnja leta vedno bolj pogosto najde mesto tudi v koritih in posodah. Vse poletje se v ...
Gazanija
Trajnica z suličastimi listei ki so na spodnji strani srebrnkasti oziroma sivi. Nad pritličnimi rozetami ozkih listov se od pomladi do jeseni odpirajo veliki posamični cvetovi toplih barv, ki se ob deževnem vremenu in zvečer zaprejo. V rodu ...
Ginko
Listopadno drevo, ki spada med golosemenke. V začetku krošnja ozka, kasneje se razpre. Zrastejo do višine 25 m.
<
Prejšnja stran
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
Naslednja stran
>