Počakajte trenutek ...
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija Gaia
Naredi vrt
Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja
Revija in klub
Revija Gaia
Arhiv revij
Naši avtorji
Vrtnarski dogodki
Gaia in člani
O klubu
Vrtnarski nasveti
Rastline
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
SOS
SOS diagnostik: bolezni in škodljivci rastlin
Bolezni
Škodljivci
Ostale težave
Strokovnjak svetuje
Naredi vrt
Moji vrtovi
Vrtovi uporabnikov
Revija Gaia
Naredi vrt
Sobne rastline
Balkon in terasa
Okrasni vrt
Trata
Zelenjavni vrt
Zelišča
Sadni vrt
Vinograd
Rastline
Domača stran
Rastline
Rastline
Dimorfoteka
Nizke rastline z marjetkam podobnimi cvetovi v različnih barvah. Starejše sorte dimorfotek, ki so jih uporabljali za skupinske zasaditve in rezano cvetje, so cvetele le pomladi, novejše serije, ki se odlikujejo po kompaktni rasti, pa ob izdatnem ...
Dipladenija
Dipladenija je zimzelena vzpenjavka, ki izvira iz Srednje in Južne Amerike.
Dišeča perla
Dišeča perla (drugo ime je dišeča lakota) zraste do 50 cm visoko in se precej široko razraste. Listi so enostavni in podolgovati. Cvetovi so beli in razvrščeni v socvetja.
Dišečnik
Listopadni poleti cvetoči grm. Cvetovi so rjavkasto rdeči in prijetno dišijo po kavi ali čokoladi, s čimer privablja opraševalce.
Divji kostanj
Listopadni grmi in drevesa, ki zrastejo do 30 m visoko. Listi dlanasto sestavljeni s petimi do sedmimi lističi, približno 25 cm dolgi.
Dobra misel
Dobra misel je rastlina gozdnega roba, ki se je zaradi svoje zdravilne pojavila tudi tu in tam v kmečkih vrtovih.
Dojcija
Listopadni grmi, ki zraste do tri metre v višino in 2 m široko. Je hitro rastoč grm. Razvejana krošnja s šibastimi poganjki.
Dolga vigna
Spada med stročnice. Dolga vigna plezajoča tropska in subtropska enoletnica. Za 2 m in več dolge poganjke potrebuje oporo.
Dren
Rod listopadnih grmov in listopadnih ali vedno zelenih dreves. So prezimno trdne do občutljive rastline.
Dresen
Dresni so nezahtevne in trpežne trajnice, ki jih gojimo zaradi dolgotrajnega cvetenja, saj polepšajo naš vrt vse do jeseni. V naravi so zelo razširjene praktično po vsej zemeljski polobli, saj poznamo okoli 100 različnih vrst te rastline. Vrste, ki ...
Drevoljub
Vzpenjave ali povešajoče rasti.
Drobnjak in šopasti česen
Spada med čebulnice. Namerno ti dve rastlini opisujemo skupaj, ker imata veliko skupnih značilnosti.
Ehmeja
Pasasta ehmeja je doma v braziliji in zraste do 1 m višine.
Endivija
Spada med solatnice. Endivija je enoletna rastlina, ki raste v obliki glave s širokimi zelenimi listi.
Enoletna latovka
Enoletna latovka spada med izredno trpežne trave. Steblo je visoko okoli 25 cm, lat je dolg do 7 cm, odprt in trikotne oblike.
Episcija
Plazeča se ali viseča stebla hitro prekrijejo sklede ali se prevesijo čez košare.
Eshinant - sramovka
Epifitna cvetoča rastlina viseče rasti idealna za viseče košare.
Evkalipt
Vedno zelena drevesa in grmi. Zrastejo do 30 m visoko.
Facelija
Zelo zanimiva in tudi lepa rastlina je facelija. Zelo hitro raste, je zelo krhka rastlina in njena listna masa po košnji ali mulčenju hitro razpade.
Falenopsis
Najbolj razširjen rod orhidej.
Feferoni
Spada med plodovke. Rastlina oblikuje okoli 0,3 – 1 m visoko steblo, odvisno od sorte. Listi so srčaste oblike.
Feijoa
Feijoa je sredozemska rastlina z užitnimi plodovi. Spomladi ima zelo privlačne cvetove. Sodi med mirtovke.
Figa
Spada med primorske rastline. Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnomi listi, katerega v juliju in avgustu pobiramo velike sladke plodove vijolične barve.
Fikus
Drevesa, grmi ali vzpenjalke.
Fitonija - mozaičnica
Prekrivna rastlina iz južnoameriškega tropskega gozda z olivno zelenimi listi prepreženimi z belimi žilami.
Fižol - nizek
Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.
Fižol - visok
Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.
Flamingovec
Na naš trg prihaja vse več novih sort flamingovca, ki se med seboj razlikujejo po velikosti in po barvi cvetov.
Forzicija
Listopadni spomladi cvetoči grmi. Cvetovi zacvetijo pred olistanjem rastline.
Fuksija
Grm zraste do višine poldrugega metra in cveti od junija do septembra. Doma so v vlažnih gozdovih Srednje in Južne Amerike , Nove Zelandije in Tahitija. Čudovite rastline z cvetovi prav posebne oblike imenovane tudi lepotice v krilcih. Rastejo ...
Gaber
Listopadna drevesa, ki jih gojimo zaradi okrasnih listov. Zraste do 15 m višine, odvisno od vrste in načina vzgoje. Ima male oreškaste plodove.
Gavra
Rastlina, ki očara zaradi preproste lepote in skromnosti. V okrasne namene gojimo vrsto Gaura lindheimeri, eno izmed lepših in bolj uporabnih trajnic, ki zadnja leta vedno bolj pogosto najde mesto tudi v koritih in posodah. Vse poletje se v ...
Gazanija
Trajnica z suličastimi listei ki so na spodnji strani srebrnkasti oziroma sivi. Nad pritličnimi rozetami ozkih listov se od pomladi do jeseni odpirajo veliki posamični cvetovi toplih barv, ki se ob deževnem vremenu in zvečer zaprejo. V rodu ...
Ginko
Listopadno drevo, ki spada med golosemenke. V začetku krošnja ozka, kasneje se razpre. Zrastejo do višine 25 m.
Glavnati ohrovt
Spada med kapusnice. Značilno je njegovo zelo mehurjasto, nekoliko bolj trdo listje.
Gledičija
Listopadno drevo, ki zraste več kot 30 m visoko, s široko krošnjo. Po deblu in vejah je posejano polno dolgih in ostrih trnov.
Glog
Listopadni grmi in drevesa, lahko zrastejo kot drevo od 5 do 12 m visoko.
Gloksinija
Gloksinija je košata cvetoča lončnica.
Goji jagoda
Spada med jagodičevje. Goji jagoda ima oranžno rdeče plodove, ki uspevajo na gostem, do 3 m visokem listopadnem grmu, z izredno dolgimi in v loku povešajočimi, trnastimi vejami.
Gorčica
Gorčica sodi v družino križnic, skupaj z brokolijem, cvetačo, zeljem... Poznamo belo (Brassica alba), črno (Brassica nigra) in rjavo (Brassica juncea) gorčico.
Gorjušica
Najbolj pogosto uporabljena rastlina za zračenje in rahljanje težkih tal je bela gorjušica.
Gorska palma
Gorsko palmo odlikuje mnogo dobrih lastnosti, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša zmožnost prilagajanja sobnim razmeram.
Gotu kola
Gotu kola je zimzelena trajnica, ki se plazeče razrašča. V višino zraste do 8 cm, v širino pa se lahko razraste tudi do 3 m.
Grah
Spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena.
Granatno jabolko
Čeprav je za sredozemske lepotice zimzelenost zelo značilna, so med njimi tudi listopadne. Med njimi je granatno jabolko, ki sodi v družino granatnih jabolk - Punicaceae.
Grenka melona
Spada med plodovke. Grenka melona ima vitke, do 5 m dolge poganjke, s katerimi se vzpenja po opori ali razrašča po tleh.
Grmičasta žametka - vijoličasta strast
Povešave rasti, doma v Indoneziji. Njen najprivlačnejši del je list, ki je škrlatne barve in porasel z dlačicami.
Grobeljnik
Viseči grobeljnik je povešava trpežna rastlina z vonjem po medu. Sadimo jo v viseče košare, balkonska korita ali posode.
Guzmanija
Zimzelena cvetoča lončnica.
Helenij
Helenij je poznan kot ena najlepših pozno poleti cvetočih trajnic. V naravi lahko najdemo okoli 40 vrst trajnih, dvoletnih in enoletnih helenijev, predvsem uspevajo na vlažnih področjih Severne in Srednje Amerike.
<
Prejšnja stran
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Naslednja stran
>