Indijanska sliva - Klub Gaia

Indijanska sliva

Oemleria

Indijanska sliva ali Oemleria cerasiformis je dvodomna rastlina. Moški in ženski cvetovi so sestavljeni v socvetja, ki spominjajo na ribezove. Odpirajo se na ločenih ženskih in moških rastlinah. V naravi prerašča zahodne obale ameriškega kontinenta od Britanske Kolumbije na severu do Santa Barbare v Kaliforniji na jugu. Vrsta se je iz rodne Kalifornije v Evropi ustalila že leta 1848.
Indijanska sliva ali Oemleria cerasiformis je dvodomna rastlina. Moški in ženski cvetovi so sestavljeni v socvetja, ki spominjajo na ribezove. Odpirajo se na ločenih ženskih in moških rastlinah. V naravi prerašča zahodne obale ameriškega kontinenta od Britanske Kolumbije na severu do Santa Barbare v Kaliforniji na jugu. Vrsta se je iz rodne Kalifornije v Evropi ustalila že leta 1848.

Nezahtevna za gojenje

Indijanska sliva zraste do 2,5m visoko, njeni poganjki oziroma veje gosto izraščajo iz koreninskih poganjkov. Je ena izmed prvih rastlin, ki se spomladi olistajo. Listi so enostavni, svetlo zeleni, na spodnji strani še svetlejši. Ko jih zmečkamo med prsti, zadiši po kumaricah. V marcu, še pred olistanjem,  se odprejo bela socvetja, sestavljena iz drobnih zvončkastih cvetov. Spominjajo na ribezove in cvetijo samo ženske rastline. Iz njih se razvijejo podolgovati, slivam podobni plodovi, ki merijo le malo več kot centimeter. Sprva so oranžno-rjavi, ko dozorijo so vijoličasti in imajo rdeče peclje.

Indijanska sliva je nezahtevna za gojenje, ustrezajo ji skoraj vsakršna tla. Le na izrazito apnenih tleh se lahko pokažejo težave s klorozo. Razmnožujemo jo preprosto kar s koreninskimi poganjki, lahko pa tudi s semenom. Uspešna metoda razmnoževanja pri teh grmovnicah je grobanje. Pogosto se veje upognejo do tal in kar same od sebe zakoreninijo.

Drobni užitni plodovi

Indijanska sliva je v Evropi predvsem okrasna grmovnica,  ki jo sadimo za spomladanski okras. Njeni užitni plodovi so bolj ali manj dodatek, saj so bolj drobni od plodov naših sliv. V krajih, od koder izvira,  so v preteklosti ljudje plodove uživali za prehrano. Plodovi so eni izmed najzgodnejših v sezoni. Lubje in mlade poganjke so uporabljali tudi v zdravilne namene. Manjše bolečine so odganjali z žvečenjem poganjkov, iz lubja pa so pripravljali čaj.

Zalivanje:
zmerno