Manjši grmi od 20 do 150 cm. Vendar najdemo med njimi tudi vrste drevesaste rasti kot sta E.arborea in E.scoparia. Lahki iglasti listi so po 3 do 4 skupaj nameščeni v vretencih na poganjkih, kjer se na koncu zime in vso pomlad razcvetajo dehteči zvonasti cvetovi v beli, rožnati, vijolični barvi.
Ker med rese sodi preko 700 predstavnikov je vse preprosto
nemogoče opisati.
Spomladanska resa ( E. carnea),
avtohton grm hribovskih predelov južne in srednje Evrope. Primerna kot
prekrovna rastlina. Najbolje uspeva na rahlo koslih do bazičnih tleh.
Poletna resa (E. cinerea),
do 60cm visok grm. Ki v nasprotju od spomladanske rese potrebuje kisla tla.
Obrezujemo jo zgodaj spomladi.
Drevesasta resa (E.arborea) Vedno zelena pokončna drevesasta resa, zraste do 6m v višino.
Vendar nizkih temperatur ne prenaša najbolje.
Okrasna jesenska resa (E.gracilis),
ne prenese temperatur pod 5 stopinj celzia, Najpogosteje gojimo kot posodovko
ali lončnico. Preko poletja posadimo na prosto vendar v zavetno lego ne na
direktno sonce.
Portugalska resa (E.lusitanica),
pokončna drevesasta košata resa, ki zraste do 3m višine.
Metličasta resa (E.scoparia),
vedno zelen košat grm, dobro uspeva na kislih tleh.
Kobulasta resa ( E.unbellata),
vedno zelen košat grm zraste do 60cm.