Zelje - Klub Gaia

Zelje

Brassica oleracea

Spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo. Barve so od temno zelene do rumeno zelene in modrih odtenkov. Glave so lahko rahlo sploščene ali koničaste, odvisno od sorte.

Nega in oskrba

Poznamo rdeče in belo zelje. Včasih smo ga ločili še na zgodnje in pozno zelje, danes pa je pomembno le, v koliko dneh po presajanju lahko pričakujemo, da bo posamezna sorta ali hibrid pripravljen za spravilo. Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo v petdesetih dneh, najpoznejša, ki jih pridelujejo le na Primorskem, pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več. Zaenkrat velja, da mora biti sorta vsaj devetdesetdnevna, da je primerna tudi za kisanje. Zato se ob nakupu sadik vedno prepričajte o imenu kultivarja in ali je ta namenjen kisanju. Hibridi se odlikujejo predvsem po enakomernejšem dozorevanju, bolj izenačenem videzu, nekateri pa tudi odpornosti proti različnim boleznim. Nimajo pa naše slovenske duše, tudi kakovost kislega in svežega zelja iz hibridov se ne more primerjati z našemu podnebju in okusu prilagojenimi domačimi sortami.

Uporabna vrednost

V zelju je veliko vitaminov A, C in vlaknin. Pomaga pri zaprtju, sladkorni bolezni in protinu, krepi organizem ter preprečuje prezgodnje staranje.

Koristni napotki za nego rastline

Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za: list.

Priporočeno število sadik na osebo:
3
Sadilna razdalja:
45.0 cm v vrsti, 45.0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 5 °C, optimalna temperatura: 20 °C
Sajenje in pobiranje:
Sajenje
Spravilo
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Izdelki za nego in oskrbo:
Zalivanje:
zmerno 1x / teden
Izdelki za nego in oskrbo
Koristne rastline v vrsti:

Izdelki

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Bio Plantella Nutrivit Univerzal

Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.

Bolezni

Bela gniloba

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Črna žilavka kapusnic

Črna žilavka je bakterijska bolezen kapusnic. Zaradi gnitja zeljnih glav je pridelek popolnoma uničen.

Črnoba kapusnic

Bolezen povzroča resne motnje pri pridelovanju semen, tudi pridelek je bistveno manjši.

Golšavost kapusnic

Bolezen je tipična posledica neprimernega kolobarjenja na vseh kislih tleh, teh pa na področju ljubljanskega barja ne manjka.

Kapusna plesen

Kapusna plesen okužuje predvsem mlade rastline. V jeseni se pojavi tudi na starejših rastlinah, tako se pridelek in njegova kakovost močno poslabšata.

Škodljivci

Bolhači

Hroščki delajo luknjice na listih in s tem zmanjšujejo listno maso in prehrano rastlin.

Kapusov belin

Kapusov belin je metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili. Na vrtninah delajo škodo njegove gosenice, ki včasih tako pogrizejo rastline, da ostanejo le gola rebra.

Kapusova hržica

Kapusova hržica napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo. Škodo dela s sesanjem sredice rastline.

Kapusova sovka

Kapusove sovke so temno sivi metulji ki se pojavljajo 2 x letno. Odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo mesnate velike gosenice, ki lahko popolnoma uničijo liste.

Članki

Prve setve na Gainem vrtu

Neverjetno vroči februarski dnevi so kar klicali k delu na vrtu. A kaj ko so jutranje nizke temperature preprečile kakšno pravo aktivnost. Zato pa je bil čas za načrt vrta.

Zalivanje in dognojevanje

V poletnem času nas najbolj zanima dober pridelek, saj v tem času obiramo paradižnik in ostale plodovke. Ne smemo pa pozabiti, da rastline potrebujejo kakovostno prehrano za bogat in zdrav pridelek.

Škodljivci grozijo vrtu

Toplo vreme in bujne rastline privabijo mnoge škodljive žuželke. Večinoma opazimo le poškodbe, ki nastanejo z objedanjem ali sesanjem rastlinskih sokov iz listov, cvetov, stebel, plodov. A škodo lahko zmanjšamo na naravne načine.

Jesenski zelenjavni vrt

Izteka se pestro poletje, ki nam je postreglo s številnimi vremenskimi presenečenji. Zaradi vsega tega je bilo dela kar precej, kljub vsemu pa sta pred nami vsaj še dva delovna meseca. Prav gotovo je pobiranje pridelka najprijetnejše in najbolj ...

Kako varčevati z vodo na vrtu?

Vreme je nepredvidljivo in zlasti v poletnem času se lahko pojavijo dolgotrajna sušna obdobja, tako da vode marsikje lahko tudi primanjkuje. Takrat vas velikokrat opozarjajo, da varčujte z njo in je ne uporabljajte za zalivanje vrta.

Shranjevanje zelenjave

Včasih nam kakšne vrtnine na hitro dozorijo in jih je potrebno pobrati več, kot jih lahko porabimo v enem ali dveh dneh. Kako jih shraniti, da nam bodo za sprotno uporabo zdržale čim dalj in pri tem ohranile kar največ vitaminov in ostalih koristnih ...

Vrtnarjenje na malo prostora

Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za domačo kuhinjo. Predstavljamo nekaj možnosti za oblikovanje gredic na netradicionalen način. Ker mora biti naš vrtiček uporaben in hkrati ...

Po prekrokani noči

Veseli december je marsikomu tudi mesec veselega rajanja s kozarcem alkohola. A čemu bi se izogibali zabavam, kjer je veliko takih pijač, saj je vendar druženje koristno in sproščujoče? Nemalokrat pa so posledice presenetljive. Po taki noči seveda ...

Prezimne kapusnice na vrtu

Zima je čas, ko na vrtu le redko kaj uspeva, pa vendar gredice niso čisto prazne. Če smo se poleti spomnili na zimske vitamine, smo posadili tudi prezimne kapusnice, predvsem brstični in kodravolistni ohrovt. To sta vrtnini, ki lahko preneseta tudi ...

Vrt za ljubitelje solat

Na 60 m2 smo zasnovali zelenjavni vrt, ki je namenjen preskrbi z najrazličnejšo zelenjavo, ki jo lahko uživamo v solatah. Solate bodo v največji meri sestavljene iz presne zelenjave, saj le-ta vsebuje največ vitaminov in mineralnih snovi.