Rdeča pesa - Klub Gaia

Rdeča pesa

Beta vulgaris

Spada med korenovke. Oblikuje okrogle ali podolgovate korene v zemlji. Moderne sorte so lahko rdeče, rumene, bele ali pisane barve.

Nega in oskrba

Potrebuje veliko kalija, manj fosforja in zelo malo dušika. Je občutljiva za pomanjkanje bora. Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo. V času vznika mora biti zemlja vedno vlažna, poletne setve pa seveda tudi zasenčene. Pesa ima zelo globoko korenino, zato namakamo redko, a takrat v globino do trideset centimetrov. Lahko namakamo prek listov, a zjutraj ali z ogreto vodo. Rdeča pesa je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na pol senčnih gredah. Ne pozabimo tudi, da je rdeča pesa v bližnjem sorodstvu z blitvo oz. mangoldom, ko načrtujemo setve za naslednje leto.

Razmnoževanje

Sejemo jo naravnost na stalno mesto, vendar je mogoče tudi presajanje sadik. To pride v poštev, če smo sejali pregosto. Tako rastlin ne zavržemo ampak jih presadimo, lahko pa jih tudi pojemo. Sejemo jo od zgodnje pomladi, saj kali tudi pri nizkih temperaturah zemlje, vse do konca julija. Med vrstami naj bo vsaj trideset centimetrov, v vrsti pa redčimo na pet centimetrov. Na vrtu je bolj smiselna setev podolgovatih sort pese, saj na isti površini pridelamo več. 

Uporabna vrednost

Rdeči antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev. Vsebuje tudi aminokisline aspargin, glutamin in betain, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Vsebuje tudi zelo redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt. Slednji je pomemben pri nastajanju vitamina B 12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc. Zato je rdeča pesa, predvsem njen sok, pomemben za vse slabokrvne. Deluje pravzaprav na vse težave, ki jih imamo s krvnim obtokom. Užitni so tudi listi, ki jih uživamo kakor špinačo.

Bolezni, škodljivci, težave

i se bodo le redko pojavljale, če tla ne bodo pregnojena z dušikom. Proti nematodam pomaga širok kolobar in čim več žametnic na vrtu. Pepelasta plesen bo manj nevarna, če so tla zastrta z organskimi zastirkami, in bomo rastline redno preventivno škropili z naravnim fungicidom Bio Plantella Super. Samo za mlade rastlinice je nevaren tudi bolhač. Tega preganjamo s stalno vlažnimi in rahlimi tlemi, ki jih zastiramo, za zastirko lahko uporabimo tudi paradižnikove liste ali paradižnikov pripravek.

Koristni napotki za nego rastline

Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za: korenina.

Priporočeno število sadik na osebo:
10
Sadilna razdalja:
10.0 cm v vrsti, 45.0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 12 °C, optimalna temperatura: 23 °C
Sajenje in pobiranje:
Sajenje
Spravilo
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Izdelki za nego in oskrbo:
Zalivanje:
zmerno 2x / teden
Izdelki za nego in oskrbo
Slabi sosedje:
Koristne rastline v vrsti:

Izdelki

Bio Plantella Super

Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi sojinega lecitina, ki krepi celične stene rastlin in jih tako v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim.

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Bolezni

Bela gniloba

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Pepelasta plesen na vrtnicah

Najpogostejša je v toplih in suhih poletnih dneh, saj jo deževno in vlažno vreme ovira v njenem razvoju.

Pesna listna pegavost

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Njene znake prepoznamo po sivkastih pegah z rdelim robom.

Škodljivci

Bolhači

Hroščki delajo luknjice na listih in s tem zmanjšujejo listno maso in prehrano rastlin.

Polži

Ni ga vrta brez požrešnih polžev, ki grizljajo naše rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Obgriznine zmanjšajo listno maso in povzročijo slabšo prehrano rastlin.

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).