Nasveti za ljubitelje vrtnarjenja

Vinska trta

Vinska trta je trajna, olesenela gojena rastlina. Po naravi je vzpenjavka, ki se razrašča po drevju, grmovju in ob drugi opori. Vinogradnik z zimsko in poletno rezjo posega v trs in mu uravnava rast, rodnost, kakovost pridelka.
Vinska trta potrebuje oporo. Podzemni organi vinske trte so podzemno deblo in korenine podlage, nadzemni žlahtni del je sestavljen iz debla, krakov in rozg. Na mladicah (zelenih enoletnih poganjkih) so listi, zalistniki, očesa, kabrnki (po cvetenju grozdi), vitice in rastni vršički. Olesenela mladica je rozga. 

Do pojava trsne uši in pomembnejših bolezni (vse so ameriškega porekla) je vinska trta v Evropi rasla na lastnih koreninah, varstvo pred boleznimi pa ni bilo potrebno. Trsna uš je konec 19. stoletja uničila evropske vinograde, evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne proti njej. Nekoliko prej oziroma istočasno smo dobili v vinograde tudi pepelasto plesen (oidij) in peronosporo. Od tedaj je potrebno tudi skrbno varstvo pred tema nevarnima glivičnima boleznima.

Posebnosti

Poznamo evropsko žlahtno trto in direktno rodne hibride - samorodnice. Slednje so manj primerne za pridelavo vina. Samorodnice so nastale s križanjem evropske in ameriške vinske trte, da bi dobili proti trsni uši odporno trto, ki rodi kakovostno grozdje. Poskusi niso bili uspešni.

Bolezni

Pepelovka vinske trte - oidij

Oidij vinske trte prezimi kot micelij v brstih, od koder spomladi požene svoje hife na že odgnale poganjke in liste.

Peronospora vinske trte

Gliva, ki prenaša bolezen, prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju.

Škodljivci

Agrumov volnati kapar

Škodljivec največkrat napada različne agrume, med njimi tudi priljubljeno sobno rastlino limono, na Primorskem pa se ista vrsta loti tudi vinske trte.