Pastinak

Potrebuje še manj vlage kakor peteršilj, saj je korenina globoka, kljub temu je v izjemni suši potrebno dodajanje vode. V jeseni spravljamo korene, liste lahko uporabljamo vse poletje, raje jih sušimo kot zmrzujemo. Pastinak povsem brez težav prezimi na prostem. Jeseni porežemo vso zeleno maso, vrste označimo s palčkami ali vrvico in pokrijemo s slamo, da zemlja pozimi ne zamrzne. Tako ga pulimo sproti, kolikor ga potrebujemo.

Sejemo ga naravnost na stalno mesto spomladi, konec aprila, maja, ko so temperature primerne tudi za setev peteršilja. Medvrstne razdalje naj bodo vsaj štirideset centimetrov, v vrsti redčimo na deset centimetrov. Za poletno uporabo posejemo do petdeset centimetrov na enega družinskega člana, za celoletno uporabo pa še nekoliko več. 

V prehrani ga uporabljamo podobno kot peteršilj, le v veliko manjših količinah, saj ima močnejšo aromo. Vsebuje veliko kalija, fosforja in kalcija. Prisotna so tudi močna eterična olja. Njegovo zdravilno delovanje je podobno kot pri peteršilju. Pravi, sladkast okus dobi koren šele, ko ga nekajkrat ujame mraz, kljub temu ga lahko uporabljamo vse poletje. Za tiste z občutljivo kožo je bolje, da se ga ne dotikajo, posebej v poletni vročini, saj lahko povzroči alergije.