Rastlina spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.
Plodovi so okrogli ali podolgovati, rdeče, rumene, rjave, bele, oranžne, vijolične (črne) in tudi progaste plodove. Zeleni plodovi vsebujejo alkaloid solanin, ki je v večjih količinah strupen.
Nega in oskrba
Poznati moramo lastnosti kultivarja, saj grmičastih ne
vežemo ob oporo, jim ne odstranjujemo zalistnikov in jih tudi veliko manj
gnojimo. Visoki paradižnik vežemo ob oporo, ki jo postavimo, še preden sadimo
sadike, da pri tem ne poškodujemo stebla in korenin rastlin. Visoki paradižnik
vzgajamo na enem steblu, saj je koreninski sistem prešibek, da bi prehranil več
kot eno steblo s plodovi. Redno odstranjujemo zalistnike, nova stebla, ki se
pojavljajo v pazduhah listov. V vlažnih poletjih in rastlinjakih odstranjujemo
tudi liste - do pet listov na teden lahko odstranimo brez škode za rastlino.
Tako bo rastlina bolje osvetljena, plodovi bodo hitreje dozoreli, se bolje
obarvali, predvsem pa se bodo listi hitreje sušili. Tako bo manj možnosti za
razvoj glivičnih obolenj, ki pestijo paradižnik v vlažnem vremenu.
Razmnoževanje
Paradižnik vzgajamo iz sadik, saj ga na prosto
lahko sadimo šele, ko so dnevne temperature vsaj osemnajst stopinj Celzija,
nočne pa tudi najmanj deset. Prevelike sadike se slabše primejo in pozneje
zastavijo prve plodove. Paradižnik vzgajamo iz sadik, sejemo jih zgodaj
spomladi v rastlinjak ali na okenske police. S setvijo pričnemo od druge
polovice februarja naprej, zadnji rok je sredina marca. Zelo pomembno je tudi,
da rastline pikiramo pravočasno. Idealen čas je, ko se klični listi postavijo v
vodoravni položaj. To pa je veliko prej, kot se mnogi lotijo tega dela. Pred
pikiranjem pustimo rastlinice nekoliko v senci, tako jih lahko presadimo
globlje. Rastline paradižnika so lahko nizke, grmičaste, tak kultivar imenujemo
determinanten paradižnik. Pri nas se je bolj uveljavil visoki paradižnik, ki
potrebuje oporo, nedeterminanten paradižnik. Obstajajo pa tudi vmesne -
poldeterminantne ali semideterminantne sorte oz. hibridi.
Uporabna vrednost
V zrelem paradižniku pa je veliko kemičnih spojin
(karotenoidi, likopen, betakarotin ...), ki jih z enim imenom imenujemo
antioksidanti. Plod paradižnika vsebuje tudi vsaj dvajset rudnin (železo,
fosfor, magnezij, kalij itd. in dvanajst vitaminov - med njimi tudi vitamin, C,
E in druge. Najkoristnejši je, kadar ga uživamo svežega. Paradižnik
znižuje krvni tlak, pospešuje delovanje trebušne slinavke, izboljšuje prebavo,
deluje pri protinu, revmatizmu. Ima tudi protibakterijski učinek.
Bolezni, škodljivci, težave
Na prostem imamo največ težav s krompirjevo plesnijo,
ki se pojavi vedno, kadar so rastline predolgo vlažne, temperature zraka pa ob
tem niso prenizke (vsaj 20 °C) ali previsoke (nad 30 °C tudi ponoči ni
nevarnosti).
Koristni napotki za nego rastline
Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih
za: plod.
Priporočeno število sadik na osebo:
2
Sadilna razdalja:
60.0 cm v vrsti, 120.0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 10 °C, optimalna temperatura: 27 °C
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Izdelki za nego in oskrbo:
Zalivanje:
veliko 2x / teden
Učinkoviti izdelki za nego in oskrbo vaših rastlin
Dobri sosedje:
Redkvica,
Radič,
Solata,
Por,
Cvetača,
Brokoli,
Česen,
Blitva,
Čebula,
Črna redkev,
Korenček,
Špinača,
Zelena,
Rdeča pesa,
Koruza,
Drobnjak,
Šalotka,
Motovilec,
Bob,
Bučke,
Črni koren,
Peteršilj,
Špargelj,
Fižol - nizek
Koristne rastline v vrsti:
/
Za največji uspeh uporabite:
Najboljše 100% organsko gnojilo z naravnim kalijem za boljši razvoj plodovk. Za čvrste plodove boljšega okusa.
Bolezni
Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.
Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Ob močnejši okužbi so plodovi uničeni in pridelka ni.
Kumarni mozaik je virusna bolezen, ki povzroča slabo rast, deformira ali celo uniči rastline. Vir okužbe so lahko druge okužene rastline. Prenašalci so listne uši.
Pomembna bolezen paradižnika, ki prizadene predvsem liste, pridelek je manjši in slabše kakovosti.
Če okuži paradižnik, njegovi listi začnejo rumeneti, rjaveti in propadati, porjavijo pa tudi plodovi, ki v najhujšem primeru zgnijejo.
Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade.
Škodljivci
Odrasle bele mušice imajo snežno bel videz. Jajčeca so ovalna, sprva rumena, v dveh dneh pa postanejo črna. Mlade ličinke so gibljive ploščate, dolge 0,3 mm, svetlo zelene barve z bistro rdečimi očmi.
Pršice se pojavljajo na okrasnih rastlinah, vrtninah, sadnem drevju in vinski trti.
Članki
Na paradižniku poznamo številne glivične bolezni (paradižnikova plesen, pegavost, pepelovka, siva plesen,…), a ga napadajo tudi virusi in škodljivci. A veliko težav povzročajo tudi fiziološke bolezni.
Običajno v visoke grede iz praktičnih razlogov sadimo le zelenjavo. Vendar v visoke grede lahko sadimo prav vse. Kombiniramo različne vrtnine in cvetje, ali pa poleg zelenjave posadimo še različna zelišča, uporabne rastline ali pa vanje nasadimo le ...
Plodovk se v domačem vrtu zelo veselimo, zato je prav, da opomnimo na optimalen čas in pravilno pobiranje. Tako bo pridelek zadovoljil, delo v vrtu pa bo v veselje. V času obiranja nas presenetijo tudi plodovi neobičajnih oblik, izpad pridelka in ...
Letos že opažamo veliko težav na paradižniku in ker sajenje v tem času ni več mogoče, bo treba vložiti še nekaj truda ter obvarovati še zdrav paradižnik. Le ob pravočasnem in pravilnem ukrepanju bo pridelek zagotovljen. Če ne ukrepamo, se nam lahko ...
Paradižnik vzgajamo iz sadik, ki jih presajamo na prosto v maju, ko mine nevarnost pozebe. Gredico dobro pripravimo in pognojimo. Z razliko od drugih vrtnin paradižnik sadimo globlje kot je sadika rasla v lončku.
Vedno je dobro vedeti, od kod prihajajo rastline, ki jih imamo doma in na vrtu. Paradižnik je rastlina iz južne Amerike. Kljub temu, da je kar precej drugačen od svojega divjega prednika, je obdržal ljubezen do toplote. Zato pri setvi za sadike in ...
Živimo v času, ko je samooskrba na vrtu izjemno pomembna. Tako si zagotovimo z nekaj truda lastno zelenjavo za vso sezono. Vse pa se začne z vzgojo sadik, kar enostavno lahko izvedemo tudi doma.
Katja in Andrej sta se odločila za življenje v zdravem okolju okolice Grosuplja, da bi bili otroci povezani z naravo. Vrt ob hiši sta namenila pridelavi užitnih plodov. Znanje pridobivata sproti, začelo se je s knjigo o permakulturi, obiskujeta pa ...
Imeti prostor za vzgojo zelenjave ali celo sadja, je danes privilegij. Večina vrtnin in zelišč potrebuje malo prostora, a zračno in sončno lego. Tudi če nimamo vrta, lahko vrtnarimo na balkonu in pridelke je lahko okusnejši od tistega v trgovini.
V poletnem času nas najbolj zanima dober pridelek, saj v tem času obiramo paradižnik in ostale plodovke. Ne smemo pa pozabiti, da rastline potrebujejo kakovostno prehrano za bogat in zdrav pridelek.
Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke. Tudi te rastline imajo rade družbo drugih vrtnin, vendar to ne velja za vse enako. Zato pri načrtovanju upoštevajmo, katere rastline se ujemajo z njimi, dodamo pa tudi koristne rastline, ki vplivajo na okus ...
Načrtovanje zelenjavnega vrta je eno najtežjih, a hkrati najpomembnejših vrtnarskih opravil. Ni pa nujno vedno zapleteno in naporno - z uporabo aplikacije NarediVrt.si
Z željo do vsaj nekaj domačega pridelka v zadnjih letih vedno bolj aktualne postajajo zasaditve z užitnimi rastlinami v kombinaciji s cvetjem.
Februar je pravi čas, ko začnemo razmišljati o naslednji vrtnarski sezoni, obiščemo vrtne centre in nabavimo semena, iz katerih bomo vzgojili kakovostne sadike vrtnin.
Vsi ljubitelji vrtnarjenja naj v domači vrt vključujejo tudi rastline, ki bodo v pomoč gojenim rastlinam. Te tihe pomočnice se ne premikajo, ne govorijo, vendar aktivno branijo svoje sosede pred boleznimi in škodljivci.
Vreme je nepredvidljivo in zlasti v poletnem času se lahko pojavijo dolgotrajna sušna obdobja, tako da vode marsikje lahko tudi primanjkuje. Takrat vas velikokrat opozarjajo, da varčujte z njo in je ne uporabljajte za zalivanje vrta.
Kakovostno seme je osnova za dober pridelek. Če smo se odločili za ekološki način vrtnarjenja, izberimo tudi ekološko pridelano seme in si vzgojimo svoje sadike. V nadaljevanju lahko preberemo osnovne prednosti ekološko pridelanega semena, bodimo pa ...
Gojenje zelišč v posodah na okenskih policah je pozimi precej običajna stvar. Kako pa bi lahko na podoben način gojili zelenjavo?
Včasih nam kakšne vrtnine na hitro dozorijo in jih je potrebno pobrati več, kot jih lahko porabimo v enem ali dveh dneh. Kako jih shraniti, da nam bodo za sprotno uporabo zdržale čim dalj in pri tem ohranile kar največ vitaminov in ostalih koristnih ...
Junija začnemo s poletnimi setvami nekaterih vrtnin, med drugim tudi solatnic. Poglejmo si, katere solatnice lahko v tem času sejemo in kako poskrbimo zanje.
Plodovke izvirajo iz toplih krajev, zato potrebujejo toploto in vlago v tleh. Po prvem maju že lahko posejemo kumare in bučke, v sredini meseca pa sadimo paradižnik, paprike, lubenice in melone. V zelenjavni vrt jih sadimo po »ledenih možeh«, ki bi ...
Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za domačo kuhinjo. Predstavljamo nekaj možnosti za oblikovanje gredic na netradicionalen način. Ker mora biti naš vrtiček uporaben in hkrati ...
Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način prideave domače zelenjave. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug in sledimo 5 korakom. Tako pripravljena greda bo ...
Veseli december je marsikomu tudi mesec veselega rajanja s kozarcem alkohola. A čemu bi se izogibali zabavam, kjer je veliko takih pijač, saj je vendar druženje koristno in sproščujoče? Nemalokrat pa so posledice presenetljive. Po taki noči seveda ...
Domače vrtnine in zelišča sušimo za prigrizke, vlaganje v olje, za jušno zelenjavo, za mletje v prah, predvsem pa s sušenjem prihranimo prostor za skladiščenje, saj tudi suho zelenjavo meljemo v prah, da je več kilogramov spremenjeno v koncentrat ...
Marsikdo, ki se spozna na mehiško kulinariko, bo ob tem naslovu skomignil z rameni. Kot privrženki zdravega vrtnarjenja pa se mi zdi predvsem pomembno izpostaviti sestavine, ki jih mehiška kuhinja pogosteje vključuje v jedilnik kot slovenska in ...
Na 60 m2 smo zasnovali zelenjavni vrt, ki je namenjen preskrbi z najrazličnejšo zelenjavo, ki jo lahko uživamo v solatah. Solate bodo v največji meri sestavljene iz presne zelenjave, saj le-ta vsebuje največ vitaminov in mineralnih snovi.