Korenje

Vzgajamo ga z direktno setvijo na stalno mesto. Zelo pomembna je za korenček globina setve. Najbolje kali na pol svetlobi, kar pomeni, da ga seme le rahlo pokrijemo z zemljo.  Uspešno kali šele, ko temperature zemlje spomladi dosežejo vsaj osem stopinj. Lahko pa ga sejemo v neogrevane rastlinjake še februarja ali marca naprej. Zadnja setev sorte Pariški je lahko še v začetku septembra. Druge sorte pa lahko sejemo nekje do konca julija. Korenček lahko sejemo tudi septembra ali oktobra, v neogrevane rastlinjake, lahko tudi tople grede. Običajno prezimi, vendar ga moramo puliti zelo zgodaj spomladi, saj z daljšanjem dneva hitro požene v cvet. Prezgodnja setev v premrzlo zemljo podaljša kaljenje tudi za dvajset dni. Posledica je, da so spomladanske setve zelo pogosto neuspešne. Namesto prezgodnje setve raje posejemo izredno zgodnjo sort Pariški korenček. Ta je sicer zelo majhen in okrogel, a je vsaj mesec dni zgodnejši od drugih sort.

V prehrani predstavlja zelo pomemben vir antioksidanta betakarotena. Ta se v telesu po potrebi pretvarja tudi v vitamin A. Antioksidanti pa so najpomembnejše orožje narave v boju proti raku, utrujenosti in staranju. Za najboljši učinek betakarotena si korenček pripravimo z maščobami, vendar ga ne kuhamo (v tem primeru se ga izgubi petinsedemdeset odstotkov). Poleg betakarotena vsebuje korenček še druge vitamine, ki zmanjšujejo holesterol v krvi, širijo žile in nam koristijo kako drugače. Zelo pomembno pa je, da korenčka ne gnojimo preveč z mineralnim dušikom.

Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za: korenina.