Grahar
je najpogostejši škodljivec. Izognemo se mu tako, da damo seme pred setvijo za
nekaj dni v zamrzovalno skrinjo. Ob prvih pojavih uši rastline poškropimo z
naravnim insekticidom Bio Plantella Flora kenyatox verde. Sajenje tagetes, šetraja ali kapucink bo
za nekaj časa pregnalo uši z naših rastlin.
Proti pepelasti plesni je zelo pomemben kolobar
in zgodnje setve. Prilagodimo medvrstne razdalje temu, da lahko rahljamo tla
okoli rastlin. Setev zdravega semena je tudi pomembna. Pepelasto plesen
učinkovito preprečimo z rednim škropljenjem z naravnim fungicidom na osnovi
sojinega lecitina Bio Plantella Super.
Grah
ločimo po višini stebla v visoke in nizke sorte. Visoke sorte potrebujejo
oporo. Poleg tega ločimo še sorte z gladkimi zrni in take, ki imajo nagubana
semena. Nizki je zgodnejši in običajno dozori istočasno, srednje visoke in
visoke sorte pa obiramo dalj časa, bolj jih obiramo, višji je pridelek. Poznamo
pa tudi sorte, kjer je užitno tudi mladi stročje, Slovenci ga radi imenujemo
sladkorni grah. Vendar ima ta lahko večje, ploščate stroke ali manjše,
debelejše stroke z manjšimi zrni, pomembno je predvsem, da nimajo trde opne in
so mladi stroki užitni.
Grah
sejemo naravnost na stalno mesto. Za razliko od fižola, grah zelo uspešno kali
tudi pri nizkih temperaturah, zato so priporočljive zelo zgodnje setve. Tako se
izognemo ušem, graharju in pepelasti plesni.
Zadnji
roki setve nizkega graha so do konca avgusta, vendar se poletne setve zaradi
nevarnosti pepelaste plesni ne priporočajo. Visok grah sejemo do konca junija,
vendar je bolj priporočljivo, da ga sejemo samo do konca maja.
Visoki
grah sejemo ob mrežasto oporo, kot jo postavimo za kumare. V vrsti naj bodo
rastline trideset centimetrov narazen, vrste pa vsaj meter. Medvrstna razdalja
za nizki grah naj bo najmanj trideset centimetrov, tudi tu se priporoča opora,
preizkušen način so razvejane veje grmičevja. Nizki grah lahko sejemo v tako
imenovane pasove, široke petnajst centimetrov, v njih pa zrna narazen pet
centimetrov, z razdaljo med njimi trideset centimetrov, tako pridelamo več
graha. Oporo postavimo po sredini vrste, grah bo na njej rasel z obeh strani.
Užitni
del rastline so mlada, sveža zrna in stroki. V zrnju najdemo tudi vse
pomembne vitamine. Največ jih je vedno v kalčkih, ki se v zadnjih letih tudi
uveljavljajo v prehrani. Pomembno je sprotno trganje mladega zrnja v strokih,
tako rastline cvetijo in rodijo naprej. Stročji grah trgamo sproti, v
hladilniku dnevno izgublja sladkobo in kvaliteto, zato tudi ni priporočljivo
dolgo zamrzovanje. Pred zamrzovanjem blanširamo v vreli vodi dve minuti in
takoj ohladimo z ledeno mrzlo vodo.