Fižol - visok - Klub Gaia

Fižol - visok

Phaseolus vulgaris

Spada med stročnice. Užitni del rastline so stroki in zrna. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo.
Zrna uživamo tako mlada kakor suha.  Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Najbolj pisan pa je svet semena: veliko barv, oblik in velikosti najdemo v njem.

Nega in oskrba

Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Najdemo jih v vsaki bolje založeni trgovini. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi. Namakanje je posebej potrebno je v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. 

Razmnoževanje

Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. V zadnjih letih pa lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo, datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Posejemo ga tudi za ozimnico. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu. Visoki fižol sejemo v kupčke ob (včasih) kole, v novejšem času vrvice, v časih naših babic tudi ob koruzo. 
Paziti moramo tudi na število rastlin v skupini. Pomembno je poznavanje sorte. Pri bujnih sortah  sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva.

Uporabna vrednost

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni sladkor in tlak.

Bolezni, škodljivci, težave

Suh in vroč zrak poleti je zanj pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod trideset stopinj Celzija, oploditev zelo slaba, praktično to pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Mnoge sorte bodo zacvetele šele v sredini avgusta.

Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem. Sorte z vijoličnimi stroki (Blue Lake) so, kot kaže, za vročino, pa tudi bolezni veliko manj občutljive.

Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen, bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena. Nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, takrat bolezni širimo tudi sami.

Uši zatiramo z naravnim insekticidom Bio Plantella Flora kenyatox verde  in s sajenjem tagetes ob nizki fižol ali kapucink ob visoki fižol, sajenje šetraja v mešanih posevkih.

Koristni napotki za nego rastline

Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za: plod plod.

Priporočeno število sadik na osebo:
2
Sadilna razdalja:
100.0 cm v vrsti, 100.0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 8 °C, optimalna temperatura: 18 °C
Sajenje in pobiranje:
Sajenje
Spravilo
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Izdelki za nego in oskrbo:
Zalivanje:
zmerno 2x / teden
Izdelki za nego in oskrbo
Koristne rastline v vrsti:

Izdelki

Plantella Organik

Dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet za večjo rodnost tal in izboljšano kakovost in količino pridelka.

Bio Plantella Nutrivit Univerzal

Visokokakovostno organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo hranil za pripravo in obogatitev tal ter naravno dognojevanje vseh rastlin.

Bio Plantella Flora Kenyatox Verde Plus

Naravni insekticid iz naravnega piretrina za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah. Pripravljen za takojšnjo uporabo.

Bolezni

Bela gniloba

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Fižolova vdrta pegavost

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Gniloba plodov paprike

Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Ob močnejši okužbi so plodovi uničeni in pridelka ni.

Rje

Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Povzroča odmiranje rastlinskih delov, rastline se sušijo, pridelek pa je slabši.

Škodljivci

Fižolar

Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Najraje napade visoki fižol, nato nizkega, napada pa še grah, sojo, bob, lečo ...Škodo na zrnju naredijo predvsem njegove ličinke.

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Članki

Kaj posadimo ob plodovkah

Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke. Tudi te rastline imajo rade družbo drugih vrtnin, vendar to ne velja za vse enako. Zato pri načrtovanju upoštevajmo, katere rastline se ujemajo z njimi, dodamo pa tudi koristne rastline, ki vplivajo na okus ...

Pobiramo domače seme

Nabiranja semena se najpogosteje lotimo, ko se začne poletje približevati jeseni, saj takrat najbolje opazimo spremembe na naših rastlinah. Če pustimo kakšen plod dlje časa na rastlini, hitro opazimo spremembe v barvi in povrhnjici. Potrebno je ...

Plezava ali povešava senca

Druženje na vrtu v poletnih mesecih kliče po senci in lepem razgledu. Cvetlice iz višine ali ob stenah so atraktivne in koristne. Izbira plezajočih in visečih rastlin, ki dobro uspevajo v posodah in nas poleti razveselijo s cvetovi, je zelo pestra. ...

Moj balkon je lahko vrt

Posode na balkonu vam omogočajo pridelavo zelenjave, ki bo vedno na dosegu rok. V posodah postavljenih na balkonu, terasi ali strehi lahko kombiniramo jagodičevje, sadje, zelenjavo, dišavnice in tudi cvetlice.

Sadje in zelenjava za boljše razpoloženje

Pozimi postanejo dnevi krajši, pa tudi vreme je manj sončno, zato je svetlobe manj. Slabo vreme, megla in veliko teme pri nekaterih ljudeh lahko vplivajo na delno poslabšanje razpoloženja, pomanjkanje energije, brezvoljnost in morda povečanje teka. ...

Rastline kot pomoč v vrtu

Vsi ljubitelji vrtnarjenja naj v domači vrt vključujejo tudi rastline, ki bodo v pomoč gojenim rastlinam. Te tihe pomočnice se ne premikajo, ne govorijo, vendar aktivno branijo svoje sosede pred boleznimi in škodljivci.

Vrtnarjenje na malo prostora

Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za domačo kuhinjo. Predstavljamo nekaj možnosti za oblikovanje gredic na netradicionalen način. Ker mora biti naš vrtiček uporaben in hkrati ...

Nekatere vrtnine potrebujejo oporo

Pri pestri izbiri vrtnin, ki jih želimo vzgajati v vrtu, nam lahko prav kmalu začne primanjkovati prostora. K sreči so nekatere tako visoke, plazeče ali ovijajoče se, da jih lahko z oporo dvignemo v zrak. Tako na manjšem prostoru posadimo več ...