Fižol - nizek - Klub Gaia

Fižol - nizek

Phaseolus vulgaris

Spada med stročnice. Rastlina ne potrebuje opore. Zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti.

Nega in oskrba

Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo poldrugi meter dolgo vrstico nizkega fižola za oskrbo čez leto. Nizki stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodro listni ohrovt ali cvetačo. Tudi med krompir ga sadimo, ko ga zadnjič ogrnemo. Na dobro založenih vrtovih ne potrebuje posebnega gnojenja.

Fižol potrebuje kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij.  Najdemo jih v vsaki bolje založeni trgovini. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi.

Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.

Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. 

Razmnoževanje

Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od konca aprila do konca avgusta. Zrnatega sejemo do začetka avgusta. Za nizki stročji fižol sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago. Zadnji uspešni datum setve je konec avgusta. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Nizki fižol sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na osem stopinj Celzija, visokega pa še nekaj pozneje. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu. Ni ga potrebno sejati v kupčke, sejemo ga v vrstico, da je medvrstna razdalja najmanj trideset centimetrov, novejše sorte sejemo še bolj narazen (Antea, Tiber), štirideset centimetrov,  v vrsti posejemo na vsakih deset centimetrov eno do dve zrni.

Uporabna vrednost

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni tlak in sladkor.

Bolezni, škodljivci, težave

Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Proti tem se zavarujemo z naravnim Bio Plantella gel proti polžem, s katerim naredimo neprehoden obroč okoli rastline.

Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen, bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobraja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena. Nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, takrat bolezni širimo tudi sami.

Koristni napotki za nego rastline

Po setvenem koledarju rastlino sadimo v dneh, ugodnih za: plod.

Priporočeno število sadik na osebo:
15
Sadilna razdalja:
7.0 cm v vrsti, 40.0 cm med vrstama
Temperatura za sajenje:
minimalna temperatura: 8 °C, optimalna temperatura: 18 °C
Sajenje in pobiranje:
Sajenje
Spravilo
Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Izdelki za nego in oskrbo:
Zalivanje:
zmerno 2x / teden
Učinkoviti izdelki za nego in oskrbo vaših rastlin
Koristne rastline v vrsti:

Bolezni

Bela gniloba

Bela gniloba je zelo razširjena in agresivna gliva, ki okužuje številne vrtnine, jih uniči in poslabša kakovost vrtnin v času shranjevanja.

Fižolova vdrta pegavost

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Gniloba plodov paprike

Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Ob močnejši okužbi so plodovi uničeni in pridelka ni.

Rje

Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Povzroča odmiranje rastlinskih delov, rastline se sušijo, pridelek pa je slabši.

Škodljivci

Fižolar

Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Najraje napade visoki fižol, nato nizkega, napada pa še grah, sojo, bob, lečo ...Škodo na zrnju naredijo predvsem njegove ličinke.

Uši na rastlinah

Listne uši sesajo rastlinski sok, s čimer rastlino oslabijo in na listih povzročajo deformacije (zvijanje, kodranje, spreminjanje barve).

Članki

Idealni čas za setev nizkega fižola

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Morale pa bi biti tudi pogosteje v naši prehrani. Prav s setvijo nizkega fižola lahko dosežemo oba cilja.

Fižol kot najstarejša vrtnina naših vrtov

Fižol je prišel v naše kraju kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Pa ga še znamo pridelati?

Kaj posadimo ob plodovkah

Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke. Tudi te rastline imajo rade družbo drugih vrtnin, vendar to ne velja za vse enako. Zato pri načrtovanju upoštevajmo, katere rastline se ujemajo z njimi, dodamo pa tudi koristne rastline, ki vplivajo na okus ...

Pobiramo domače seme

Nabiranja semena se najpogosteje lotimo, ko se začne poletje približevati jeseni, saj takrat najbolje opazimo spremembe na naših rastlinah. Če pustimo kakšen plod dlje časa na rastlini, hitro opazimo spremembe v barvi in povrhnjici. Potrebno je ...

Plezava ali povešava senca

Druženje na vrtu v poletnih mesecih kliče po senci in lepem razgledu. Cvetlice iz višine ali ob stenah so atraktivne in koristne. Izbira plezajočih in visečih rastlin, ki dobro uspevajo v posodah in nas poleti razveselijo s cvetovi, je zelo pestra. ...

Moj balkon je lahko vrt

Posode na balkonu vam omogočajo pridelavo zelenjave, ki bo vedno na dosegu rok. V posodah postavljenih na balkonu, terasi ali strehi lahko kombiniramo jagodičevje, sadje, zelenjavo, dišavnice in tudi cvetlice.

Sadje in zelenjava za boljše razpoloženje

Pozimi postanejo dnevi krajši, pa tudi vreme je manj sončno, zato je svetlobe manj. Slabo vreme, megla in veliko teme pri nekaterih ljudeh lahko vplivajo na delno poslabšanje razpoloženja, pomanjkanje energije, brezvoljnost in morda povečanje teka. ...

Rastline kot pomoč v vrtu

Vsi ljubitelji vrtnarjenja naj v domači vrt vključujejo tudi rastline, ki bodo v pomoč gojenim rastlinam. Te tihe pomočnice se ne premikajo, ne govorijo, vendar aktivno branijo svoje sosede pred boleznimi in škodljivci.

NarediVrt na visoki gredi v 5 korakih

Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način prideave domače zelenjave. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug in sledimo 5 korakom. Tako pripravljena greda bo ...