Nega in oskrba
Poznamo grmičaste bučke, na katerih zrastejo običajno podolgovati
plodovi, ki jih moramo čim bolj sproti trgati, da še naprej rodijo. Vendar so
ravno te z najmanj okusa in največ vode. Tudi te navadno sadimo dvakrat in se z
boleznimi sploh ne ukvarjamo, raje posadimo v sredini poletja nove rastline.
Bolj poznane so sorte, ki potrebujejo veliko prostora, na istem mestu pa
ostanejo do jeseni. Najbolje je, da jih sadimo ob ograjah, na katerih so tudi
lep okras, nekatere lahko sadimo celo ob višji opori, kot so pergole in brajde,
odlično pa lahko izkoristimo tudi kompostne kupe in jih gojimo kar tam. Seme
pobiramo le, če imamo samo eno vrsto in sorto bučk, tudi okrasne ne smejo rasti
v bližini vsaj petsto metrov. Posebej drugo je zelo pomembno, saj nekatere
okrasne sorte vsebujejo dokaj strupen alkaloid, ki povzroča močnejše prebavne
motnje in je nevaren za zdravje.
Buče sodijo med največje požrešneže, gnojimo jih s 100% organskim
gnojilo v obliki pelet Plantella Organik.
Še najbolj nam bodo hvaležne, če bodo rasle kar na kompostu. Ko prične papriki
ali paradižniku primanjkovati kalcija, ga manjka tudi našim bučkam. Dodajamo ga
prek listov v obliki Bio Plantella kalcij za paradižnike.
Sušenje plodov je lahko tudi posledica pomanjkanja bora ali
mangana. Če želimo imeti visok pridelek, jih namakamo, drugače pa bodo buče in
bučke zelo dobro prenesle tudi sušo. Dokler so tla še mokra, jih pokrijemo z
organsko zastirko. Bučke pobiramo čim bolj sproti, da nastavljajo nove plodove.
Najboljše so, ko so velike deset do petnajst centimetrov. Pozneje že izčrpajo
rastlino.
Razmnoževanje
Buče in bučke sejemo
naravnost na stalno mesto, v istem času in na enak način kot kumarice. Na
manjših površinah je vsekakor veliko uspešnejša vzgoja iz sadik s koreninsko
grudo. Na stalno mesto sejemo po prvem maju, za sadike pa od prvega aprila
naprej. Za vzgojo sadike potrebujemo tri tedne, pri tem pa lahko presajamo samo
sadike s koreninsko grudo. Grmičaste sorte potrebujejo vsaj meter med vrstami
in pol metra v vrsti, plazeče se - mrežaste sorte pa veliko več. Če jih imamo
na opori: ob ograji so na razdalji pol do metra (odvisno tudi vrste ali sorte),
če jih imamo na tleh, pa vsaj meter med rastlinami v vrsti in poldrugi meter do
dva metra med vrstami.
Uporabna vrednost
V prehrani je koristna cela buča. Meso, seme in celo cvetovi, pa
še olje lahko stiskamo in pridobimo iz njenega semena. V bučah najdemo tako
rudnine kalcij, fosfor, magnezij in kalij kakor tudi vitamine A, C in E. V
semenu najdemo veliko olja in enake sestavine, razen vitamina C, kalija in
magnezija. Podobno zdravilno je tudi bučno olje.
Bolezni, škodljivci, težave
Bolezni in škodljivci jih sicer
napadajo, vendar se z njimi ne ukvarjamo, raje posadimo nove rastline, kadar si
želimo. Smiselno je sajenje sadik do sredine avgusta. Poskrbimo za zračna in
odcedna tla, dovolj velike medvrstne razdalje, organsko zastirko tal, občasno
jih zalijemo z tekočim organskim gnojilom na osnovi alg Bio Plantella Vrt, pa bodo zadovoljne.
V hladilniku jih imamo lahko do en
teden, predhodno jih ohladimo z ledeno mrzlo vodo in posušimo. Vendar v kis
vlagamo maksimalno do pet centimetrov velike plodove. Večje pripravljamo
podobno kakor ostale bučke. Iz muškatnih sort buč lahko kuhamo marmelade in
delamo kompote. Buče, ki jih lahko skladiščimo, moramo pobrati res zrele, da bo
skladiščenje čim bolj uspešno. Nekatere sorte lahko skladiščimo več let.